Hribi.net
Hribi.netSlovenski splet
Registracija Navodila
uporabnik: geslo:  avtoprijava 
English Hrvatski Seznam gora Iskanje izletov

Novice

Trenutne razmere

Seznam gora

Iskanje izletov

Panorama

Video

Mali oglasi

Skupaj v hribe

Vpisna knjiga

Prireditve

Alpske živali

Cvetje

Kviz

Zemljevid

Vreme

GPS sledi

Spletne kamere

Slike

Anketa

Kje se nahaja Kozji vrh (1628 m)?

V Sloveniji

V Avstriji

Na meji med Slovenijo in Avstrijo

gorovja / Pohorje in ostala severovzhodna SlovenijaRibniška koča / Koča na Pesku - Ribniška koča
  

Koča na Pesku - Ribniška koča (mimo Lovrenških jezer)

 
Izhodišče: Koča na Pesku (1386 m)
Izhodišče Širina/Dolžina: 46,467°N / 15,3441°E
Cilj: Ribniška koča (1507 m)
Ime poti: mimo Lovrenških jezer
Čas hoje: 3 h 15 min
Zahtevnost: lahka označena pot
Zahtevnost smučanja: nezahtevno
Višinska razlika: 121 m
Višinska razlika po poti: 500 m
Zemljevid: Pohorje 1:50.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima):
Ogledov: 15675
Ocena: 2 glasov
Število slik: 25
Število komentarjev: 12
Dostop do izhodišča:

Zapeljemo se v Slovenske Konjice in tam naprej proti Zrečam. Cesti naprej sledimo proti smučišču Rogla. Ko pridemo do smučišča ne parkiramo ampak se po cesti peljemo naprej do koče na Pesku, kjer parkiramo. Cesta od Rogle do koče na Pesku se nekoliko spusti.

Opis poti:

Od koče se usmerimo na levo cesto (iz smeri Rogle), ki se rahlo spušča proti oznakam Lovrenška jezera. Cesti sledimo dobrih pet minut do rahlega desnega ovinka, kjer se usmerimo na peš pot (kolovoz). Kolovoz nas hitro pripelje do umetnega jezera pod smučiščem Rogla. Le nekaj deset metrov od jezera naletimo na manjši mostiček čez potoček. Prečimo most in na drugi strani nam smerokaz pove, da smo na pravi poti. Pot naprej se vzpenja po kolovozu približno 20 minut do razpotja, kjer se nam z leve strani priključi pot od hotela Planja.
Usmerimo se desno na slabšo cesto po kateri je v zimskem času speljana tekaška proga. Tej poti sledimo naprej skoraj vodoravno. Slabša cesta nato preči potoček in kmalu za tem preide na široko stezico. Stezica se začne rahlo vzpenjati čez nekoliko redkejši smrekov gozd in nas pripelje do razglednega stolpa pri Lovrenških jezerih. Za ogled jezerc pa moramo pot nadaljevati po tlakovani stezici še približno pet minut.
Od stolpa se vrnemo nekaj metrov nazaj do razpotja, kjer nas smerokaz usmeri desno proti Ribniški koči. Po krajšem rahlem spustu pa se nam z leve priključi pot od hotela Planja (direktna pot). Mi tu nadaljujemo po desni stezici, ki večinoma vodoravno preči pobočja pod Lovrenškimi jezeri. Ker hodimo zelo blizu jezer je ob poti precej zelo majhnih studenčkov po katerih izteka voda iz jezer. Pot kmalu za tem preide iz gozda na travnike in nas pripelje na naslednje razpotje.
Usmerimo se levo rahlo navzdol po travniku. Pot desno gre proti Lovrencu na Pohorju. Pot po širokem travniku, ki poteka v rahlem spustu je zelo prijetna saj nas obdajajo posamezna drevesa. Le ta postajajo vse pogostejša tako, da hitro ponovno preidemo v gozd. Tu se pot še nekoliko bolj začne spuščati ob kolovozu in deloma po njem. Sredi tega spusta pa naletimo na prijeten studenček. Pot pa nas kmalu za tem pripelje do najnižje točke poti 1300m visokega prevala Šiklarica. Pot naprej se rahlo vzpenja še vedno po smrekovem gozdu. Po približno pol ure vzpona pa postane gozd precej redek. Tu se desno odcepi pot do Ribniškega jezera (10 min) mi pa nadaljujemo naravnost navzgor po označeni poti. Le nekaj minut naprej pa že zagledamo travnat vrh z velikim spomenikom. Vrh dosežemo brez težav.
Z vrha nadaljujemo po travnati poti, ki se začne spuščati. Po krajšem spustu nas pot pripelje na manjše sedelce, kjer pridemo do ceste. Tu se usmerimo po cesti levo rahlo navzgor in v petih minutah dosežemo Ribniško kočo.
Izhodišče - Lovrenška jezera 1:30, Lovrenška jezera - Jezerski vrh 1:30, Jezerski vrh - Ribniška koča 15 minut.

zemljevid poti
Ob poti: Lovrenška jezera (1520m), Preval Šiklarica (1300m), Jezerski vrh (1537m)
Priporočamo: panorama, podobni izleti, izleti z istim izhodiščem, izleti z istim ciljem
Dodaj v:    facebook    Twitter    myspace    Digg    delicious    reddit
Slike:
Koča na Pesku - ribniska_koca1 Koča na Pesku - ribniska_koca2 Koča na Pesku - ribniska_koca3 Koča na Pesku - ribniska_koca4 Koča na Pesku - ribniska_koca5 Koča na Pesku - ribniska_koca6 Koča na Pesku - ribniska_koca7 Koča na Pesku - ribniska_koca8 Koča na Pesku - ribniska_koca9 Koča na Pesku - ribniska_koca10 Koča na Pesku - ribniska_koca11 Koča na Pesku - ribniska_koca12 Koča na Pesku - ribniska_koca13 Koča na Pesku - ribniska_koca14 Koča na Pesku - ribniska_koca15 Koča na Pesku - ribniska_koca16 Koča na Pesku - ribniska_koca17 Koča na Pesku - ribniska_koca18 Koča na Pesku - ribniska_koca19 Koča na Pesku - ribniska_koca20 Koča na Pesku - ribniska_koca21 Koča na Pesku - ribniska_koca22 Koča na Pesku - ribniska_koca23 Koča na Pesku - ribniska_koca24 Koča na Pesku - ribniska_koca25
Diskusija o izletu Koča na Pesku - Ribniška koča (mimo Lovrenških jezer)
Gost     
5.1.2008
Pot je čudovita in poteka v objemo prostranih pohorskih gozdov. Tudi v snegu je pot lepo prehodna saj je večji del zratrakirana.
andrej jerina     
27.10.2008
Priporočam, vzemite si čas in spoznajte lepote Pohorja! Pot je lahka in nenaporna, še posebna atrakcija so Lovrenška jezera in pa fantastični pogledi v obe dolini. LP Andrej
MiR     
27.10.2008
To pot sem prehodila s prijateljicama poleti, ko so na Lovrenških jezerih cveteli lokvanji pri Ribniški koči pa arnika. Lovrenška z lokvanji se ena sam pesem. Me pa mika tudi pozimi, posebej še sedaj, ko je "gost" napisal, da je pot lepo prehodna tudi pozimi. Lep pozdrav vsem!
triglavski     
27.10.2008
Kmalu bo leto, kar sem hodil tam okoli, sicer pa to skoraj domači kraji moje mladosti, seveda precej nižje doli v dravski dolini. Pa naj še slike govorijo.
triglavski     
27.10.2008
S slikami seveda ne bo nič, ker jih tukaj ne morem naložiti, sem pozabil.
kungočan     
29.4.2011
S skupino šestih pohodnikov smo se odpravili zjutraj iz Koče na Pesku, kjer smo prespali,proti Ribniški koči preko Lovrenških jezer.Deževalo je že ponoči in nas pralo skozi do Ribniške koče.Ogromno vode na poti in blata,mokri do kože kljub dobri obleki.Nameravali smo nadaljevati čez Kope do SlovenjGradca,a ni šlo,pa smo na Ribniški končali.Nadaljujemo drugič ko bo lepše vreme.
slavkoo     
13.9.2013
Pred dnevi sva s kolegom prečila Pohorje, od Bolfenka do Slovenj Gradca. Prespala na Pesku. Do Ribbniške koče sijajna markacija, potem pa bolj tako tako, še posebej od Grmovškovega doma naprej do Slovenj Gradca. Površno, šlampasto...Sicer pa to peš pot cca 55 km priporočam, lepi razgledi, čudovita narava, nadvse prijazni oskrbniki...

črna murka     
27.9.2014
Z možem prehodila Pohorje iz Mariborske koče do Slovenj Gradca. Razočarana nad Pohorjem. Mariborska koča zjutraj ob osmih zaprta. Ruška koča na Arehu ob devetih še vedno zaprta. Za štampiljko sva morala poklicati za nami so listek takoj odstranili, da jih ne bi kdo več motil. Ne moreš dobit nič za spit. Oznake na poti zelo slabe za pohodnike ki Pohorje prečijo prvič. V mokriščih sva se morala dvakrat vrnit na isto točko ker nikakor nisva našla markacije. Ribniška koča pa katastrofa. Za prijaznost še očitno niso slišali. Najprej jih na vratih slišiva, da imava ob sedmih zvečer srečo, da je sploh še odprto, ker bi že skoraj bilo zaklenjeno, da sva prepozna. Toplo hrano sva morala naročiti takoj, da se potem kuhinja pospravi in gredo zgodaj spat.zmeden Pohvala pa oskrbnici na koči pod Kremžarjevem Vrhu. Tu pa zelo prijazni in ustrežljivi. Res razočarana nad Pohorjem. Verjetno ne bova več šla. Predvsem pa ne na Ribniško.
nordkap     
27.9.2014
Škoda, ker jaz sem bil pred tremi tedni iz Mariborske do peska in nazaj, pa sem povsod naletel na odprta vrata in ni bilo problema ne za žigi ali kaj naročit. Glede markacij , no ne vem jaz se nisem izgubil, meni so bile dovolj postlane.

Res pa je, da vedno bolj opažam, da so koče same sebi namen in da se je stvar kar precej skomercializirala, prava gostilniška varianta, le malo kje je še zaslediti tisto pristnost in domačnost, ki se od planinskih koč pričakuje in so v preteklosti to že bile. Škoda.

Sicer pa jaz grem v planine zaradi sebe in če naletim na ne prav dobrodošlico , se obrnem in zahvalim, pa grem svojo pot naprej, mislim pa si svoje.

So pa svetle izjeme, kjer si res dobrodošel.
malhar     
28.9.2014
črna murka, Pohorje ni krivo,je vedno lepo, samo srečo moraš met da so oskrbniki dobre volje. Ne bodi prezgodnja al prepozna,na Ribniški pa se probaj tud ti njim nasmejat, te kar drugače obrajtajo. Markacije? hja, na žalost moreš tud okol gledat, je kar dobro označeno, na mokriščih pa je tak ena sama pot. Ko boš boljše volje pa manj utrujena idi še enkrat, pa boš videla da je prav lepo
malhar     
28.9.2014
nordkap, imaš prav, vsak si misli svoje, vreme je krivo
Čeladarka     
19.2.2016
To pot sem prehodila dobre 14 dni nazaj. Odpravila sem se ravno potem, ko je namedlo okoli 20 cm snega. Pot sem seveda morala dobro pregazit, ker pred mano ni bilo nikogar tisti dan cool in prav zato lahko brez zadržkov rečem, da je odlično markirana. Pravzaprav ima vsako četrto drevo markacijo, kar je idealno za take razmere. Hodila sem dobrih osem ur, od tega tri ure po temi. Pot je prijetna, vendar v zimskih razmerah sigurno ni primerna za vsakogar. Tudi Pohorske gričke je potrebno jemati z rešpektom. Iz izkušnje lahko svetujem le to, da je potrebna dobra vzdržljivost in orientacija, ter predvsem odlična kondicija mežikanje

Po prehojeni zahtevni poti sem v Ribniški koči doživela "hladen tuš" (še sreča, da sem se odločila prespati v koči na Pesku). Oskrbnica mi je delovala izredno naveličana, kot da ji gorsko okolje sploh ne ustreza in bi rajši stregla v nekem lokalu nekje v mestu (temu primerna je bila tudi generična muzika, ki jo je spuščal njen prenosnik sredi velike jedilnice). Ampak to še nekako preživim. Zmotila me je predvsem nekvalitetna hrana, postrežba in visoka cena. Golaž je bil tako sintetično industrijski, da me je lahko presenetila samo njegova količina. Mesa je bilo v njem bolj za vzorec, in od tega vzorca celo nekaj zelo gumjastih kosov. Tudi kruh je bil v tem stilu, industrijsko rezana bela štruca. Skutin zavitek je bil še kar, čeprav ravno tako trgovinski. Še žganje je bilo najslabše kar lahko najdeš v prodajalni na polici. jezen
Priznam, zaradi silne lakote sem pojedla skoraj vse, saj je bila za mano dolga pot in upam, da je to razumljivo mežikanje
Pa vendar, popolnoma so me razočarali. To sem dala vedeti tudi oskrbnici.

Upam, da bodo strmeli k temu, da se njihov odnos do planincev popravi, ter da si s kvalitetnejšo hrano in postrežbo popravijo tudi splošen vtis.
Koča je drugače na pogled zanimiva in zelo prostorna, ter poleg tega stoji na lepi, prijetni lokaciji, zato bi bilo škoda, da zaradi neprimernih lastnikov pride na slabo ime. nasmeh
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Avtoprijava:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati
Copyright © 2006-2018 Hribi.net, Pogoji uporabe, Oglaševanje, Piškotki