Pasjek - Žamboh (Špeglovec, Kleviška špica in Žamboh - od severa)

Dostop do izhodišča:
Žamboh – severni grebenski dostop iz Pasjeka-od Blejaka

Iz smeri Litije proti Zagorju, je od Pasjeka (odcep za Polšnik), potrebno peljati še kakih 500 m naprej, kjer tik ob glavni cesti na desni leži majhno in neizrazito ozko izogibališče za cca 3 osebne avtomobile. Prostora ob cesti je res malo, tako da je potrebno resnično paziti pri vstopanju /izstopanju iz avta, saj je glavna cesta sorazmerno prometna. Takoj za škarpo nad cesto začnemo našo pot navzgor.
Opomba: Avto je sicer varneje parkirati pri mostu v Pasjeku, a je potem potrebno iti do izhodišča peš ob glavni cesti, kar je morda še bolj nerodno in nevarno.

Opis poti:
Ob neizraziti mali soteski običajno suhega vodotoka Blejak hodimo cca 600 m rahlo navkreber po razgibanem travnatem terenu, vse dokler ne prispemo do gozdne vlake, kjer so zaradi spravila lesa naredili v desno proti Lepemu hribu gozdno cesto. Na sedlo pod Lepim hribom, kjer na drevesu najprej opazimo staro lovsko prežo, pridemo v cca 20 min. Našo pot potem nadaljujemo po zložni cesti, ki zavije v levo oz. pelje naprej, v desno - mimo lovske preže pa se lahko (cca 5 min) podamo do razglednega temena z imenom Lepi hrib, od koder se vidi spodaj reka Sava, cesta in železnica ter seveda zaselki in hribi na levem bregu Save proti Zasavski Gori, Roviškovec, Pleša, itd. Od tod se moramo vrniti nazaj na sedlo. Udobni gozdni cesti, ki bolj ali manj teče položno po plastnici, sledimo nato še nekaj časa, vse do mesta, kjer se razširi in močno prevesi navzdol proti vasi, tam zavijemo v levo na slabši kolovoz (možic), ki se prične malo bolj vzpenjati in pelje okoli hriba pod greben Špeglovca. Ko ta kolovoz skoraj pogleda že na južno stran hriba, začnemo pri velikem možicu v levo navzgor zelo strm vzpon na greben Špeglovca. Uhojene poti ni, najti je potrebno najboljše prehode med gozdnimi travami in skalnim svetom, v pomoč pri oprijemu za napredovanje so nam čvrsto rasla drevesa. Ko pridemo iz gozda na sorazmerno širok greben, nam kar zaigra srce, sprva od lepih razgledov, potem pa še od lažjih plezalnih vložkov čez skalne zapreke. Brez skrbi niso pretežke, a pomagati si je potrebno z vsemi štirimi, palice pa pospraviti na rudzak. Greben od Špeglovca je ravno prav dolg, da se ogrejemo, a kmalu zatem zgornji del spet preide v gozd in se položi. Nadaljujemo po široki planjavi, od tam pa malce v levo navkreber do majhne cerkvice sv. Lovrenca, ki se skriva na manjši vzpetini sredi gozda. Pravljično, res lepo. Ob cerkvici je informacijska tabla, kjer je opisana njena zgodovina, na okno so domačini postavili vpisno spominsko knjigo, pred cerkvico je tudi nekaj klopi za počitek.
Od cerkvice sv. Lovrenca navzdol proti jugovzhodu vodi markirana pot v vas Tepe, vendar jo na ravnici oz. na sedlu med sv.Lovrencem in Žambohom zapustimo in se usmerimo v levo, mimo markantne lovske preže navzdol na severno stran hribovja. Gozdni poti navzdol sledimo le kratek čas, vse dokler ne pridemo do razpotja (orientir: na drevesu velik modri PVC sod), kjer se usmerimo v desno, po sprva bolj položnem kolovozu, ki kasneje pod osrednjim delom Kleviške špice, preide v lovsko stezo oz. prečnico sredi pobočja, bolj ko se bližamo Renkam, pa se prične spuščati in postajati spet širša ter spet postane kolovoz, ki obide hrib in po katerem je mogoče prispeti v zaselek Kleviše (od tod tudi ime hriba). Ko se kolovoz obrne iz severne na vzhodno stran, na razglednem mestu (Presnica) - pod kolovozom je klopca in skalnat razglednik na Renke, se zopet strmo obrnemo v hrib in zagrizemo čez strme trave na SV greben Kleviške špice. Teren je brutalno strm, bolj kot tisti na Špeglovec, tudi daljši in zato tudi napornejši. Vmes je tudi nekaj razglednih skalnih osamelcev, z razgledi na sosednji Ostrež in vasi levo od Polšnika. Kleviška špica je gozdnata, njen vrh pa dokaj prostran in sam vrh kot tak ni podoben špici.
Z vrha Kleviške špice sprva sestopamo bolj po južni strani hriba, naprej v smeri Žamboha pa se držimo malo bolj desno, gozdnat svet med Kleviško špico in Žambohom je tukaj lep, lahko prehoden in bolj položen. Tudi vrh hriba Žamboh je prostran, neizrazit in poraščen z gozdom. Če je bil na Kleviški špici vsaj kamen geomejnik, pa je imel Žamboh za čas našega obiska namesto tega le velikega lesenega možiclja (iz ostankov odpadlega lesa in vej) in na drevesu vrezano črko Ž.
Z Žamboha proti sedlu oz. ravnici med Žambohom in sv. Lovrencem pridemo v desetih minutah hoje, če se držimo malo bolj desne, bomo za navzdol ujeli neizrazito gozdno pot, že prehojeno pot od te ravnice mimo lovske preže na levi in naprej do modrega PVC soda na severno stran hriba, pa moramo tukaj ponoviti.
Na že znanem razpotju kolovozov se sedaj usmerimo levo in mimo modrega PVC soda, ki je pribit na drevo, poiščemo stezico, ki vodi dol na osrednji greben Žamboha z velikim skalnim osamelcem na sredi, ki potem pelje vse do našega izhodišča potoka/soteske Blejak do glavne zasavske ceste ob reki Savi. Ko se znajdemo pred skalnim orjakom, pa smo kar presenečeni, tako je velik in mogočen. Lahko ga preplezamo (težavnost II, ponekod III), skala je dobra in oprimkov je veliko, v pomoč pa nam je tudi nekaj drevesnih grmov, ki so se zarasla v špranjah. Seveda se da temu skalnemu čudu tudi izogniti, južni obvoz je lažji od severnega, a tudi pri tem ovinku je treba biti zelo previden ter imeti varen in trden korak. V tem malem naravnem skalnem eldoradu je sicer najti kar nekaj zelo zahtevne plezarije, ki bo všeč tudi bolj zahtevnim gornikom, vendar je seveda bolj običajen pristop nanj od spodaj navzgor. Za njegovo najdaljšo smer – iz zahodne strani je za vajo potrebno imeti 60 m vrvi, klinov se ne rabi, ker so na vrhu dovolj trdni drevesni grmi ali pa vratovi skalnih glav.
Sestop po grebenu navzdol je v nadaljevanju zaradi strmine prav tako zahteven, še zlasti zoprn je zadnji del tik pred cesto, ker je travnat in manj poraščen, in tudi v suhem nevaren za zdrs, v mokrem pa se tega raje ne lotevajte. Zasilni izhod je ubrati prečnico v levo navzgorno proti Blejaku.
Za opisano krožno turo (skoraj v obliki osmice) se z normalnimi postanki za malico in razglede porabi cca 5-6 ur, če pa boste prvič raziskovali še kaj sami, pa dodajte zraven še obvezno rezervo za brezpotni teren in za svoje kombinacije smeri in poti.

Ob poti: Sv.Lovrenc cerkev (698m), Kleviška špica (791m), Žamboh (731m)

Priporočamo: podobni izleti