Untere Valentinalm - Monte Coglians (Hohe Warte) (mimo Wolayer See)
Izhodišče: Untere Valentinalm (1220 m)
| Širina/Dolžina: | 46,6225°N 12,9288°E |
| |
Ime poti: mimo Wolayer See
Čas hoje: 5 h 30 min
Zahtevnost: zahtevna označena pot
Višinska razlika: 1560 m
Višinska razlika po poti: 1950 m
Zemljevid: Tabacco 9
Priporočena oprema (poletje): čelada, komplet za samovarovanje
Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze
Ogledov: 11.322
 | 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Iz Trbiža/Tarvisio se usmerimo na avtocesto proti Vidmu/Udine. Pri kraju Carnico zapustimo avtocesto in najprej sledimo oznakam proti kraju Tolmezzo, nato pa oznakam za Avstrijo in prelaz Pso di Croce Carnico / Plockenpass. Na prelazu se spustimo na avstrijsko stran mimo koče Plocken Haus. Kmalu se levo odcepi cesta proti koči Untere Valentinalm pri kateri je tudi manjše parkirišče.
Opis poti:
Pri koči se usmerimo na gorsko cesto za oznakami Ob. Valentinalm in Wolayer See. Cesta je dokaj položna in je zaprta za javni promet. Kmalu cesto zapustimo in se usmerimo desno na stezo, ki kasneje kar nekajkrat preči cesto in nas v slabi uri pripelje do koče Obere Valentinalm od katere je lep pogled na Rauchkofel (2460m) ter na severno steno gore Kellerspitzen (2769m).
Od koče nadaljujemo po dobro označeni stezi mimo planine na kateri se poleti pase živina. Na koncu planine zavije pot nekoliko v levo, kjer se začnemo vzpenjati po dolini pod mogočnimi ostenji Cogliansa. Pot po dolini, ki občasno poteka po travnatih pobočjih občasno pa po pobočjih posutimi s skalami in balvani nas v dobri uri pripelje do križišča na sedlu Valentin Torl (2238m). Desno pelje pot na Rauchkofel, levo pa zelo zahtevna plezalna pot na Monte Coglians. Mi izberemo srednjo pot, ki se od sedla začne spuščati in nas v približno pol ure pripelje do jezera Wolayer See od koder je zelo lep pogled na Monte Coglians in Monte Capolago. Ob jezeru je tudi koča Wolayerseehutte.
Pri jezeru se usmerimo levo proti prelazu Wolayer pass do katerega imamo le nekaj minut hoje. Od prelaza pri katerem je na italijanski strani koča Rufugio Lambertenghi Romanin, se nekoliko spustimo in pridemo kmalu do križišča, kjer se usmerimo levo za oznakami Rifugio Marinelli (pot Sentiero Spinotti), desna pot pelje v dolino proti koči Tolazzi. Od križišča najprej še kratek čas prečimo melišča pod zahodnimi stenami Cogliansa, nato pa postane pot precej zahtevnejša. S pomočjo varoval in lestve se povzpnemo po skoraj navpični ozki grapi. Nato se pot vzpenja po precej strmih skalnih pobočjih, kjer so nam občasno v pomoč jeklenice. Pot postane za kratek čas nekoliko položnejša in zavije nekoliko v levo, nato pa se ponovno strmo vzpne po skalnih pobočjih vse dokler ne dosežemo travnatih pobočij na južni strani Cogliansa. Pot postane lažja in se čez travnike in melišča kmalu priključi poti od koče Marinelli. Tu se pričnemo vzpenjati po nekoliko drsečem melišču, ki postane v zgornjem delu že precej strm. V zadnjem delu pot zavije v levo in sledi še strm vzpon z nekaj lažjega plezanja proti zelo razglednem vrhu.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
Diskusija o izletu Untere Valentinalm - Monte Coglians (Hohe Warte) (mimo Wolayer See)
|
| VanSims8. 07. 2012 |
Spinottijeva pot je lepa in dokaj lahka(a izpostavljena) plezačina - pot na sam vrh pa naporno grizenje kolen po melišču! Gor tudi palice ne pomagajo kaj dosti, dol pa zelo.
|
|
|
|
| dogna30. 03. 2013 |
Van Sims, letos nameravam po tej poti na vrh. Ali za Spinottijevo pot priporočaš sam. komlet? Zanima me tudi glede samega melišča, ga lahko primerjaš z kakšnim v naših gorah? Meni je bilo do sedaj najbolj zoprno melišče pred vzstopom v plezalno na Košutnikov turn iz avstrijske strani. Hvala za odgovor in lepe praznike ti želim.
|
|
|
|
| IgorZlodej30. 03. 2013 |
Ne vem zakaj bi bilo problematično melišče na vrh Cogliansa, ko pa je gor speljana lepa mulatjera, le v vršnem delu je treba tu in tam malo poprijeti za skalo. Kar se tiče poti "sentiero spinotti" menim, da se samovarovalnega kompleta ne potrebuje, ker je jeklenic malo, čez najtežje mesto pa je nameščeno lesno stopnišče.
|
|
|
|
| mirank30. 03. 2013 |
Za moje pojme je za vzpon po poti Spinotti edino priporočljivo izhodišče pri koči Tolazzi, razen če se ne vračaš po isti poti, kar pa se mi zdi popolnoma brez veze in kar dolga tura. Pot Spinotti se združi z potjo mimo koče Marinelli (kjer se vračaš na izhodišče) nekje na višini ki jo vidiš na sl.30. Malo više se začnejo melišča in nestabilni tereni in tako je dobro uro do vrha. Kot omenja Igor pot ni preveč zahtevna in če se držiš steze se večine zoprnih meliščnih odsekov izogneš (glej sl.31,32 34). Za povratek priporočam pot mimo koče Marinelli in planine Moraret, kjer se vedno vidi kaj posebnega.
|
|
|
|
| VanSims30. 03. 2013 |
@dogna: jekelnic je nekaj v spodnjem delu za lestvijo potem pa več ali manj prosta plezačina. Jaz nisem imel kompleta. Kar se tiče melišča je kar zoprno morda jaz nisem lepo ujel poti. Za dol grede se splača imeti pa palice - z njimi je šlo juhuhu hitro  Morda tudi svetujem za izhodišče kočo Tolazzi, namesto Untere Valentinalma kot je opisano tu. Po moje je krajša krožna pot(Igor?). Poleg tega se izogneš trapanju po cesti iz Plockenpassa do izhodišča. Tukaj je moj opis: http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=27&id=584 @Igor: Ali si že šel po Koban-Prunnerjevi poti? Za letos me mika(Weg26 je pretežka zame). V zgornjem delu(skupna z Weg26) me ne skrbi toliko ker je zavarovana in od stika B in manj težavnosti. Pač pa je na tej poti v spodnjem delu v glavnem prosta plezačina. Kako težka je? @LG: iz tvojega opisa in slik na gornjem linku sklepam da si šel po Spinottiju dol. Se mi zdi to malo scarry izkušnja glede na izpostavljenost. Ali vendar ni tako hudo? Ker bi jaz tudi...
|
|
|
|
| dogna30. 03. 2013 |
Fantje, najlepša hvala za odgovore. Moja predvidena pot je od Untere Valentinalm na Rauchkofel in potem prespati pri Wolayersee( po slikah sodeč je tam zelo lepo), drugi dan pa po opisani poti na vrh in mimo koče Marinelli nazaj na Plockenpass.Vidim, da ste danes kar vsi doma. Vreme je res obupno, no je pa primerno za načrtovanje poletnih tur.Še enkrat hvala za vsa pojasnila.
|
|
|
|
| IgorZlodej30. 03. 2013 |
Za Coglians je seveda idealno izhodišče koča Tolazzi, ker se lepo krožno vrneš nazaj. Se pravi v zgodnjem popoldnevu do koče Lamberentghi Romanin (Piero bo vsakega vesel) ali Ernest Pichl hutte ob jezeru na avstrijski strani. Potreben je kratek sestop in po Spinottiju na vrh in sestop preko koče Marinelli in planine Moraretto nazaj do Tolazzija. Valentinova dolina je povsem na drugi strani, sicer primerna za vzpon na Ruchkofel, še vedno možno prenočevanje v eni od koč in naslednji dan povratek ali pa vzpon na Capolago . @VanSims na poti, ki jo omenjaš nisem bil, vedno na 26. lovski bataljon. Tudi obakrat opisal na hribi.net.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.