Divja koza - Cima di Riofreddo 2507 m

V Mašerovem vodniku piše: "Gora je neizpodbitno vladarica doline Mrzle vode, veličastna severna stena na Žabniško krnico pa je sploh poglavje zase....Kot je v Julijcih v navadi, ima tudi ta strma gora nekoliko blažjo južno stran, čeprav tudi ta daje vtis stene. Z Marjeto sva se odpravila iz Jezerske doline, ob lagodni hoji po cesti na Viško planino mi je še vsa pod vtisom včerajšnjega vzpona na Debeli vrh pravila o 10€ plačila za prevoz na planino Blato, cesta prašna, parkirišče polno, skratka razočaranje je bilo popolno, pa ne samo pri njej. V Italiji take sramote zaenkrat še ni možno doživeti. Na planini se odpre veličasten pogled na ostenja nad kočo Corsi, ga ni takega daleč naokoli. Pri spodnji postaji žičnice zavijeva na pot do koče Corsi. Italijansko - Madžarska oskrbniška družina je prav prijetna. Nadaljujeva proti Trbiški škrbinici, prehod v dolino Mrzle vode je že nekaj let urejen nekoliko nižje. Tukaj prične pot Anita Goitan, seveda sva jo že oba večkrat prehodila v obe smeri. Tik pred Malo špico (Innominata) odloživa nahrbtnike in se ob obledelih markacijah in možicih povzpneva v grapo, večinoma I, mestoma II, II+ se nama ni zdelo nikjer povzpneva na razgleden vrh. Bistveno lažje, kot prejšnjo Nedeljo na Sierah. Dobre pol ure se zadrživa gor in občudujeva razglede na božanske zahodne Julijce, nato pa sestopiva do zavarovane poti A. Goitan in nadaljujeva po sverni strani Male špice do stika z običajno potjo, ki pelje na Viš in se spustiva do razgledne koče Corsi, kjer posediva kar nekaj časa, nato pa pod Kapno steno in do Viške planine, ter v dolino.