Mala Martuljška Ponca

Hvala, da si poskrbel za knjižico, Kostja. Vpisnega prostora praviš, da je še dovolj za letos.

Lepa tura in fantastična fotka s Treh macesnov

Letos sem z obiskom te gore malce pohitel in ni mi bilo žal, saj ni bilo treba narediti po melišču niti koraka. S kolegom štartava malce pred sedmo, suho, primerno hladno in na začetku ne preveč strmo. Pod bivakom lepo curlja, osveživa in odžejava se. Zaradi počasnega tempa izpustim preoblačenje pri bivaku, cunje so skoraj suhe, zato planirava postanek pri bivaku ob povratku. Do sp. Kotla je nekdo poščipal nekaj vejic. Ta del poti pospešim in odložim cunje na enega izmed balvanov. Do zgornjega Kotla hodiva skupaj, nekdo se je trudil tudi z možici, vendar so v lepem vremenu brezpredmetni. Dereze si naveževa v zasneženemu z. Kotlu in jih odloživa šele na sedelcu. Kratek plezalni del na vrh se kar prehitro konča. Na vrhu se nama ni nikamor mudilo, vreme je bilo super, ravno tako drsanje po snegu do z. Kotla. Za pol urce se zadrživa še Na pečeh in po smeri pristopa do bivaka, kjer zopet pavzirava. Razen tipa na Špiku, nikjer žive duše. Popoln dan zaključiva pri Dani.

Lepo sta izkoristila dan, zadnja slika pa za boljšo polovico.

Oboje res, Boštjan. Slika pa ni zadnja, ker sem šel na čik pavzo.

Lepi detajli, lepi spomini

Krasno, ta tura je res lepa!
Tam pri 35 fotografiji pa je najbolje narediti vzpon ne po grapi ampak iz Dnine gor gledano levo od te grape JZ greben. Zate Tone mala malica(dvojkica)in tudi možici se najdejo. Vsekakor je pa najboljši vzpon na MMP po tej vajinem brezpotju

Čez Kotle je res doživetje, Dejan in grem vsako leto rajši. Bom pa enkrat zares izproval tudi tvojo varianto v kombinaciji z Velko Ponco.
Sedaj, ko je še sneg, me vleče v Jugovo grapo, Kačji jezik, rokavski ozebnik...

Po dežju na Malo Martuljško Ponco. Zimska oprema je še obvezna.

Midva sva bila pa v nedeljo na MMP pred dežjem, s sestopom za Akom. Nekaj slik in kratko poročilo tule.

Sem opazil, kako so hodil nazaj mokri. Vzel dežnik na MMP za vsako slučaj sam ni blo več dežja.

Vrh je impresivno razgleden, a tako izpostavljen, da sva se mirno zadovoljila z najvišjo točko in se nisva potrudila še meter ali dva naprej do vpisne skrinjice.

Če prav videl, sta bila vpisana.

Kontekst iz Bronsonovega besedila, Matej!

Skoraj Mala Martuljška Ponca iz Dnine

Štartava okoli 7 izpod Ruskega križa, in po gozdni poti prideva do Koče v Krnici. Zavijeva levo v smeri Špika in nadaljujeva po suhi strugi. Čez slabo uro se na odcepu odpraviva desno v grapo, levo Špik. Greva skoraj do konca grape in potem desno na strmo gozdno potko. Malo pomalicava in v kratkem se nama odpre pogled na Veliko Dnino. Držala sva se nekoliko bolj nizko od uhojene poti, tako da nisva hodila toliko po melišču. Kmalu prispeva pod bivak, kjer greva levo, desno VMP. Na začetku grape je bilo melišče zelo sipko, a potem so bile vmes tudi malo večje skale, tako da se ni toliko pogrezalo. Na koncu glavnega dela melišča sva prišla na nekakšen grebenček s katerega se je bilo potrebno spustiti nazaj v glavni del grape. Tam sva še kake pol ure poskušala iti mimo prečenja na sliki 34, a sva se odločila da se ne splača in sva se raje obrnila. Obrnila sva se približno na višini 2270nmv. Za gor sva hodila celo pot v senci, in je bilo na trenutke celo malo mrzlo, za dol pa je močno pripekalo. Za nazaj sva šla od Krnice do avta kar po cesti.

Do sedlca je veliko lažji dostop iz kontra smeri(Martuljka), tle gor v poletnem času sploh ni za hoditi, v zimi ni problem. Drugič boljše obiskati VMP, lažji oprijem skale kot pa v tem šodru
srečno