Katera rožca je to?

Čisto resno sem vprašal, Apolonija.
Po laični presoji sta si kar različna in sicer po razporeditvi cvetov in tudi listov. Hvala obema

Apolonija; si in zlata boš ostala,
tolikokrat nam-neukim si pomagala;
ja, res ne vem, kaj naj ti dam,
vesela, ker te "poznam!!

Ves dan vas berem, kako prijetno "zvončkljate" o zvončicah in zanimivo je slediti vašemu znanju in dilemam.
Otiv, glede svečnika pa je na tej strani lepo razloženo, da obstajata dva tipa tega svečnika:
http://www.zaplana.net/flowers/Gentianaceae/GentianaAsclepiadea(Svecnik)/si_GentianaAsclepiadea(Svecnik).asp
Meni sta oba všeč. lp

Zlatica, hvala. Zdaj bom že vedel, kar pa ne morem reči za spodnjo rožo, ki sem jo danes našel na Šmarni gori - Grmadi. Podobna je glavincem, a so cvetovi zelo majceni...dober cm premera in visoka približno 80cm

otiv, si bil kar blizu, to je barvilna mačina, ki spada med nebinovke, tako kot glavinci in zato ni čudno, da te je spominjala na njih. To je dober znak, da prepoznaš že družino! Mimogrede, tudi na Osolniku se nahaja, kamor rada zaide tvoja noga. čao
http://www.zaplana.net/flowers/Asteraceae/SerratulaTinctoria(BarvilnaMacina)/si_SerratulaTinctoria(BarvilnaMacina).asp

Zlatica, hvala...odlično sodelujeva.

Morda še jutri najdemo kaj zanimivega.

Nisem vedel, da obstajata dva tipa sviliničastega svišča.

Ali kdo ve kje bi cvetel močvirski svišč-naj bi cvetel tudi še septembra-na Pokljuških barjih letos ga nisem videl.Ali je na Ljubljanskem barju?

Še en glavinec, ki mi dela sive lase.

Je navadni ali ozkolistni?

Otiv, to je pa precej težja določitev le po sliki, kajti prav ta dva glavinca imata zelo veliko podobnosti: oba imata rahlo natrgane ovojkove liste, a ne resaste, ozkolistni je višji, navadni nižji, malo nad pol metra, oba imata suličaste liste, le da ima navadni g. širše liste, dolžina lista pa je krajša pri navadnem (največ 7x-nik širine), pri ozkolistnem pa 8x-nik širine. Ker imaš le ti celostno sliko o glavincu s terena, se boš lahko le sam operedelil glede na te znake. Pa še nekaj je, jaz poznam Gaudinovega, ki ima malo sivkasto dlakave liste, podobne ima ozkolistni, medtem ko je navadni glavinec čisto gladek. Škoda, da nisi vzel primerka s terena, ker ga potem doma lažje preštudiraš. Jaz to običajno naredim, če ni zaščitena roža. Več ti ne znam pomagati. lp

Lahko bi rekli nerazkrite skrivnosti gorskega rožnatega sveta.

Tudi pri nas kot izven naših meja večkrat vidim sivice.Mislim, da pri nas ločim dve vrsti-potočni in obirsko-vsaj mislim.Ne morem pa trditi,da jih res.Sicer me -jojoj-z dne 17.01.2016-malce ošteje za taka moja navajanja, vendar jaz samo podajam svoja nestrokovna mnenja, ker poklicni botanik nisem, temveč se samo amatersko ukvarjam s proučevanjem gorske flore-posebej gorskih rož. V Flori Alpini,ki velja tudi pri pravih botanikih, ki poznajo gorske rože Alp,za verodostojen in dokaj dober priročnik,ravno za obirsko sivico ni dobrih slikc.Naj bi ravno obirska sivica imela malce sive, pajčevinaste liste,kar pa pri predstavitvi recimo sivic pri -Zaplana .net, (imajo prestavljeno samo to)ne vidim.Pri nas naj bi rastla še oranžna in kodrasta. Pogojno pa še omanolistna in travniška. Mejna pa je še T. capitata, ki je podobna oranžni in T. tenuifolia.

Ker pa se gibljem tudi malo v Italiji in Avstriji sem letos na spodnjem delu Karnijcev prav pod vrhom Starhanda(mejna gora med Avstrijo in Italijo-dejansko je vrh že v Avstriji) slikal neko sivico(slikco predstavljam spodaj- ni najboljša-vidi pa se dokaj dobro liste )Po listih dokaj natančno lahko določimo sivice.Po listih bi jo določil za T. balbisiano-ta vrsta seveda ne raste pri nas.Potočna nima tako nacefranih listov, kot ta,ki sem jo tam videl.

Kaj praviš zlatica in Apolonija?

Moram reči, da se s sivicami še nisem resno ukvarjala. Pred leti sem našla na Bohorju sivico po mojem prepričanju, pa nisem vedela, kam naj jo uvrstim, saj nisem imela še na razpolago cel kup literature, ki jo imam danes, se ni je pa zdelo, da se razlikuje od obirske sivice, kot jo imam v mislih. Spomnila sem se nanjo šele zdaj, ko si ti izpostavil sivice. Za začetek pogovora na to temo, prilagam sliko in sprašujem, kako bi jo ti opredelil. Je vendarle obirska ali kakšna druga?

zlatica ,tvoja sivica je brez dvoma potočna sivica.Zgleda da se zamenjuje potočna in obirska sivica .Tudi Alenka s Kamniškega vrha pravi, da ima obirska sivica steblo in liste bele,polsteno dlakave ,torej je taka kot je na moji slikci številka 3.Potočno sivico prikazuje tudi Peter Strgar-je taka kot jo je našla zlatica.Kakor opažam je potočna dosti pogostejša kot obirska.

Se strinjam z Branetom. Tvoja nima značilnih "belkastih" listov, pač pa se mi zdi, da značilne za potočno sivico. Seveda bi bilo laže, če bi imeli rastlino pred seboj.
https://www.google.com/search?q=Tephroseris+crispa&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwj80_Kb4JLdAhVM66QKHU9nApQQ_AUICigB&biw=1280&bih=928#imgrc=LgzDtUZ_ZQ7PyM:

Brane, tudi po tvoji sliki je težko reči, za katero sivico gre. Lahko je T. balbisiana, lahko ni. Verjetno bi potrebovali več podatkov.
http://luirig.altervista.org/pics/display.php?pos=363938

Hvala obema, pa sem zvedela, da imam še eno sivico. So pa sivice kar slabo pokrite z dobrimi slikami, ko sem šla danes potem pogledat, kaj je na razpolago in Branko, res je, kot praviš, v Flori Alpini pa po moje ni samo slaba slika, ampak čisto napačna, saj ima tista obirska sivica čisto tanke, dolge suličaste liste, kot jih ima npr. porovolistna škržolica, pa še suh primerek rože je. Res čudno. Jaz poznam obirsko sivico le s Kamniškega vrha, ki ima seveda bele polstene liste in steblo, čeprav moram reči, da ko je starejša, ta sivina precej zbledi.

Cel vikend in še ponedeljek zraven so ture zaradi preslabega vremena odpadle,zato imam preveč časa in sem se lotil raziskanja teh mojih rumenk.Tu bom imel še veliko dela.Naslednje leto se natančno posvetim rodu radičevk(Asteraceae).V tem rudu imamo tudi škržolice, dimke in jajčarje ali otavčiče.No poskusil bom malo predstaviti škržolice.

Kot letos in minula leta sem jih kar nekaj vrst posnel. Sedaj točno vem, da moram res dobro posneti cvetove-posebej koške, stebla in liste po steblu in spodaj.Res morajo posnetki prikazati ali ima roža samo en cvet na steblu ali več,ali gre za razvejano steblo s cvetovi ali ne(primer rušnate,češuljaste ,oranžne,ledeniška-pri teh štirih so cvetovi zbiti skupaj na vrhu stebla).

V Sloveniji imamo ogromno vrst škržolic(naštetih štirih ne bom več našteval).Pa pojdimo nekako po vrsti kot so v priročniku Flora Alpina-nekaj posebnega je zelenkasti pečnikovec-naj bi imel posnetega,nadaljujem z škržolicami-hoppejeva ,dolgodlakava(naj bi imel slikco),uhata,florentinska,bauhinova,gozdna -ima več podvrst,razcepljena -ima več podvrst,modrozelena-ima več podvrst,gladkostebelna , sedmograška,kosmata-najbolj poznana,morisova,dlakava-ima več podvrst,alpska,nizka, obrasla,porovolistna-lahko prepoznavna po listih,prerastovolistna,sinja,zajčicolistna,grozdasta-ima več podvrst,savojska -ima več podvrst,kobulasta in gladka-ima več podvrst.Hoppe našteje še belkasto-sem preveril-je mejna.Nepotrjena je pegasta-ima več podvrst,bleda-ima več podvrst,kot mejne so označene samo dve.

Torej dela za proučevanje več kot preveč.

Pozdravljen, Branko! Težke naloge si se lotil, rod škržolic je trd oreh, pri katerem si zlomijo zobe še botaniki! Ampak, kjer je volja, je tudi moč in nekaj se jih da razvozlati, ene vrste pa le pod lupo ali mikroskopom. Sploh je družina radičevk tako obširna, da se zgubiš v njej. Meni je od 49 vrst škržolic, ki jih našteva MFS za Slovenijo, prepoznavnih le nekaj: oranžna š., ker je tako posebna, kosmata š.- je pogosta in lepa, porovolistna š.- značilni dolgi suličasti listi, savojska š.- mi jo je pokazala pred kratkim A. Mihorič, dolgodlakavo š. in razcepljena škržolica. V MFS ni navedeno, da bi imela razcepljena več podvrst v Sloveniji. Kar dobro prepoznavni zgledata še češuljasta š. in rušnata, vendar jih še nisem v naravi opazila. Ta zeleni pečnikovec je pa zanimiva rastlina, Flora Alpina jo res uvršča med škržolice kot Hieracium staticifolim, v Mali Flori Slovenije pa te rože ni navedene med škržolicami, ampak se nahaja pod imenom Chlorocrepis staticifolia (sinonim) kot edina vrsta pečnikovca, roda v okviru radičevk. Branko, če je to je res pečnikovec pod sliko 1. in 2., potem je to na Zelenici eno od nepoznanih rastišč, saj ta vrsta "uspeva predvsem ob alpskih rekah (Soči, Savi, Savinji, in Dravi in njihovih pritokih), v glavnem v alpskem in predalpskem fitogeografskem področju" (Nejc Jogan)- na Bovškem, v Trenti, Loški Koritnici, v Zgornjesavinski dolini...
Sicer pa pozdravljam tvoj študiozni pristop k radičevkam in upam, da nas boš tekoče seznanjal z novostmi in fotografijami raznih vrst dimkov, škržolic, škrbink, jajčarjev, itd.... lp

V Italiji sem posnel še eno izmed škržolic , ki jo dobro ne poznam.Na tankem dlakavem steblu ima samo en cvet.Značilno zanjo so rdeče obarvani spodnji cvetni lističi.Med svojimi slikcami imam še alpsko in hoppejevo.

Kot jaz vem, imata na spodnji strani rdečkaste liste dve škržolici, Hoppejeva (H.hoppeanum) in pa dolgodlakava (H.pilosella), kar je dobro vidno na tej strani od A. M. http://kamniski-vrh.net/n3_o.html#hgl

Ja,drži zlatica.Na kamniški -vrh.net ima moja znanka res dobre slikce obeh teh škržolic.Taka predstavitev je prava -dobro slikan cvet -posebej dobro mora biti slikan pri določenih rožah košek in listi kot po steblu in spodaj.Pri Flora Alpina ravno pri teh dve škržolicah to ni dobro vidno.No pri hoppejevi so te značilne luske na košku in list dobro vidni-ni pa pri tej slikci nič rdečine na spodnjih cvetnih lističih, kar te seveda zavede,pri dolgodlakavi -cel travnik-pa se rdečina komaj vidi-od ostalega ne vidiš nič.

Medtem, ko ste morali ostali forumaši grizti kolena, da ste se prebili do gorskih rožic, sem sama izbrala mnogo udobnejšo pot. Tule so fotografije cvetličnih gred v Carskem selu, Sankt Peterburg, Rusija.