Špilnik (1018m)

Na lahko dostopen vrh v južnem obrobju Hrušice sva v petek krenila iz zaselka Lohača, ki leži nekaj kilometrov zahodneje od Planine.

Po lepi makadamski cesti bi se lahko zapeljala tudi z avtom, a sva hotela napraviti krožno pot, katere pa zaradi močnejšega vetra vendarle nisva izpeljala. Na sedelcu med Petričevim hribom in Lipovcem sva bila hitro, krenila sva proti slednjemu. Pot se ob pašni ograji strmo dvigne na njegovo vzhodno pobočje in vrh obide po južnem. Spusti se do vznožja Špilnika in nadaljuje proti njegovem predvrhu, ki pa je nama, zaradi razmetanih posledic žledoloma pred leti, izgledal bolj neprehoden kot ne. Zato sva se vrha lotila z vzhodne strani, proti sedelcu med predvrhom in glavnim vrhom Špilnika, kjer sva naletela na lepo uhojeno (in očiščeno) markirano pot. Da je markirana, sploh nisem vedel, saj sem na pot vzel karto Nanosa, ki se mi je zdela bolj logična izbira kot pa karta Snežnika, na kateri se omenjeni »rejon« tudi nahaja - pot, na kateri sva bila, pa je na njej označena kot označena
Na vrhu Špilnika naju je pričakal krasen razgled na vso širino Julijcev, niso pa manjkale niti Karavanke, za Volčjim vrhom pa so izstopali še kamniško-savinjski vršaci. Zaradi že omenjenega zoprnega vetra sva se po krajši hoji po grebenu spustila čez strme trave proti vznožju predvrha Špilnika in se vrnila po isti poti nazaj.

Posledice žledoloma na Špilniku delujejo - kljub temu, da so lokalizirane - nekam apokaliptično (svoje je kasneje verjetno dodala še burja), a je hkrati, mogoče ravno zaradi tega, tam čutiti neko divjo lepoto…