Aljažev dom v Vratih - Bivak na Rušju
Izhodišče: Aljažev dom v Vratih (1015 m)
Širina/Dolžina: | 46,4128°N 13,8466°E |
| |
Čas hoje: 3 h
Zahtevnost: lahka označena pot
Višinska razlika: 965 m
Višinska razlika po poti: 965 m
Zemljevid: Triglav 1:25.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 22.559
| 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Hrušica in cesti naprej sledimo v smeri Kranjske Gore. Le malo pred vasjo Dovje pa se z glavne ceste v levo odcepi cesta, ki pelje v Mojstrano (Vrata, Kot in Krmo). Cesti naprej sledimo v smeri doline Vrata in se po njej peljemo do velikega parkirišča v bližini Aljaževega doma.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti, ki nas po 3 minutah hoje pripelje do razpotja pri Aljaževem domu. Nadaljujemo desno v smeri Škrlatice in Dolkove špice po poti, ki nas čez travnik povede v gozd. Naprej se vzpenjamo po sprva zložnem kolovozu, ki se višje spremeni v nekoliko bolj strmo peš pot. Že kmalu pa nas pot pripelje do struge hudournika, ob katerem se vzpenja le kratek čas, nato pa zavije desno in se strmo vzpne skozi gozd. Pot se nato obrača proti levi, kjer preči kratko plazovito pobočje, nato pa postopoma preide na pobočja pod Stenarjem. Naprej se vzpenjamo po omenjenih pobočjih, ki so rahlo porasla z rušjem in posameznimi macesni. Višje nas pot pripelje na manjše razpotje, kjer nadaljujemo desno v smeri Škrlatice (levo Stenar po neoznačeni poti preko Stenarskih vratc. Pot naprej se vzpenja le še kratek čas, nato pa se pot položi in nas pripelje do večjega razpotja, kjer nadaljujemo levo v smeri Pogačnikovega doma in bivaka na Rušju (desno Škrlatica). Po nekaj nadaljnjih korakih pa nas pot pripelje do bivaka IV.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Diskusija o izletu Aljažev dom v Vratih - Bivak na Rušju
|
trdi21. 08. 2017 |
A lahko prosim kdo nadzira "poseljenost" bivakov v Julijcih. Letos sem že dvakrat naletel na gručo Čehov, ki v bivaku kar počitnikujejo in se celo zmrdujejo, če prideš mimo malo pogledati, kako izgleda notri. Poleg tega sem notri videl 5 praznih plastenk za vodo, ki verjamem, da so bile nekoč polne in namenjene skrajni sili. Če že nekdo notri počitnikuje naj za seboj vsaj pospravi svinjarijo ali pa naj ima vsak toliko vesti, da pusti po odhodu kakšen priboljšek, konzervo ali pa vsaj kakšno svečo.
|
|
|
|
svetilnik22. 08. 2017 |
Res je, se popolnoma strinjam. Na tem področju bi bilo potrebno narediti red! Vsi dobro vemo čemu so namenjeni bivaki.
|
|
|
|
lunca3614. 09. 2017 |
Pozdravljeni včeraj sem bila na Bivaku 4. Glede na napisano me je skrbelo, kakšna svinjarija je sedaj gor. Pa sem bila prijetno presenečena. Notri sploh ni bilo nobene panike, res da ni bilo čisto kot hotel s 5 zvezdicami, ampak je bil kljub velikemu obisku čehov in poljakov v solidnem stanju. Bilo je nekaj steklenic in plastenk, pa kakšna cunja se je našla. Smeti sem odnesla v dolino. Če vas tako hudo moti kakšna plastenka, ki je višek v bivaku, se da lepo stisniti in brez težav odnesti v dolino. Pa brez zamere.
|
|
|
|
trdi14. 09. 2017 |
Ne gre za to, da se nese smeti v dolino, gre za to, da je dobro, da so v bivakih vedno zaloge vode, saj so namenjeni skrajni sili.
|
|
|
|
turbo14. 09. 2017 |
. . . da so v bivakih vedno zaloge vode, saj so namenjeni skrajni sili. Ta je pa dobra
|
|
|
|
korl14. 09. 2017 |
...če je treba plenice oprat
|
|
|
|
redbull14. 09. 2017 |
Zaloga vode a se ti hecas trdi? Zraven si jo prinesi, ce jo rabis. Najboljs, da tus nardijo.
|
|
|
|
jax14. 09. 2017 |
No, v resnici dejansko ni čisto nič napačnega, da je v bivaku, ki nima svojega vira vode, prisotna tudi kaka plastenka, in gotovo jo lepo, če jo kateri od obiskovalcev tu in tam pusti v njem. To se v italijanskih bivakih vidi dokaj pogosto. Velja pa etiketa uporabe te vode - te plastenke se pusti pri miru. Odpre se jih le, če gre res za skrajno silo.
|
|
|
|
redbull14. 09. 2017 |
Napacno ni, ce je pa kaksna gajba piva bi blo pa se bolje
|
|
|
|
zvezdica_zaspanka21. 09. 2019 |
Bila sem že po kar nekaj 'lahkih označenih poteh' te dolžine in višine, pa se mi zdi, da bi lahko to označili kot 'delno zahtevno' označeno pot. Na par odsekih sem si vsekakor morala pomagati z rokami. Sicer nič hujšega ali posebej nevarnega, ampak vseeno!...
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.