Casa da Monthana - Pico

Dostop do izhodišča:
Izhodišče je Casa da Monthana. Dostop do izhodišča je mogoč iz več smeri. Na otoku sta dva pristanišča Madalena in Sao Rogue.
1. Dostop iz Sao Roque (25km/29 min) - sledimo smeri R. do Alves proti cesti EN2, po 9 km na cesti EN2, zavijemo na desno na cesto EN3, po kateri se vozimo 10 km do odseka, kjer zavijmo levo v smer Casa da Monthana, po tej poti se peljemo približno 3 km in na neoznačenem križišču zavijemo levo, po 1.5 km pridemo na izhodišče.
2. Dostop do izhodišča iz Madalene (17 km/23min) - gremo proti severu na cesto EN3, po 12 km na odseku zavijemo v smer Casa Da Monthania, po 3 km na neoznačenem križišču zavijemo levo, po 1.8 km pridemo do izhodišča.

Opis poti:
V Casa da Monthana opravimo registracijo, plačamo vstopnino (15 eur do kraterja, 20 eur do vrha, otroci do 6 let brezplačno) in dobimo GPS napravo. Pico ima omejitev obiskovalcev, in sicer istočasno je na njem lahko največ 160 ljudi. Na dan pa je število omejeno na 320 ljudi. Ko dobimo dovoljenje se odpravimo na pot. Pot je dobro označena s 44 lesenimi oštevilčenimi stebrički do kraterja vulkana. Stebrički so med seboj različno oddaljeni vendar vedno dobro vidni. Na začetku je njihova razdalja večja, kasneje pa se zmanjšuje. Dobro so vidni tudi v megli. Začetnih 15 min. poti je zemlja oziroma blato, odvisno od vremena. Potem pa se začne pot spreminjati. Vedno več je vulkanskih kamnov različnih oblik (otežena hoja) in različnih formacij strjene lave. Te formacije lave so ob slabem vremenu zelo spolzke. Takšna pot se nadaljuje do vrha z vmesni kratkimi stezicami, kjer se noge malo odpočijejo. Po približno pol ure hoje pridemo do jame, ki nudi zavetišče v primeru hudega vetra. Vreme se tu zelo hitro spreminja. Lahko je vrh obsijan s soncem, čez 5 min pa je lahko popolnoma prekrit z oblaki. Temperaturna razlika med začetno točko in vrhom je povprečno 10 stopinj. Po približno 2.5h hoje pridemo do stebrička s številko 44, kjer se nahaja krater vulkana. Premer kraterja meri 500 m, globina pa je 30 m. Tu so postavljena zavetišča iz kamnov. V kraterju je možno prenočit s šotori. Pravijo, da če ponoči močno napneš oči vidiš luči New Yorka. Pot nadaljujemo proti Pico Piquinho (mali vrh), ki je najtežji del poti, 70 m in približno pol ure skoraj navpične poti. Markacije se nadaljujejo na kamnih. Tu se začne zelo strm del poti, kjer uporabljamo roke. Priporočeno je imeti rokavice, saj so kamni zelo ostri nekateri pa tudi vroči, saj iz njih puhti vroča para. Zaradi pare je vroča tudi okolica in je plezanje kar naporno. Vulkanski kamni niso trdni in se hitro skrhajo, zato je treba biti pri oprijemanju zelo pozoren.
Na vrhu pa nas pričakajo dih jemajoči pogledi in občutek, da stojiš na najvišji točki sredi oceana je nepopisen. Ob dobri vidljivosti se vidi vseh devet otokov azorskega arhipelaga. Noge pa si odpočijemo na ogrevanih kamnih.
Pot navzdol je bolj naporna kot navzgor, saj moramo paziti na krušljive kamne in spolzke formacije lave.
Po prihodu nazaj v koči Casa da Monthana dobimo certifikat o osvojenem Pico-tu.

Ob poti: Vulkanski krater (2281m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti