Centralni vhod v NP Paklenica - Vaganski vrh (Ramići - Buljma)

Dostop do izhodišča:
Za Masleničkim mostom zavijemo z avtoceste, ki pelje naprej proti Dalmaciji. Gledamo tablo za Starigrad Paklenica (cca. 7-8 km z AC). V tem kraju poiščemo in sledimo rjavim tablam z napisom NP VELIKA Paklenica (ne na prvo, ta je Mala Paklenica). Do asfaltiranega parkirišča pelje cesta. Vstop v NP Paklenica se plača, nazadnje je stal 40 kun na osebo, avto je verjetno vštet v to ceno, ker ga midva nisva posebej plačala. Nahajate se na 90 m nad morjem! Presenetljivo visoko, bi rekli!

Opis poti:
Start je na parkirišču NP Paklenica, pot naprej je kamnito tlakovana in se v serpentinah dviguje. Ves čas hodimo pod plezališči. Ta del poti se enostavno imenuje Klanci. Pridemo na križišče poti, kjer ena pelje dalje proti Planinskemu domu Paklenica, druga pa zavije desno na znamenito plezalno steno Anića kuk. Do tu rabimo slabo uro.
Od križišča dalje sledimo poti in oznakam za Planinski dom Paklenica. Med potjo je možno zaviti do jame Manita peć, s poti je oddaljena še 45 minut. Mi pa nadaljujemo proti koči. Čisto mogoče vas med potjo preseneti kakšna mazga-osel, ki ga oskrbnik koče vodi v dolino po živila in potrebščine in nato natovorjenega nazaj do koče! Koča leži na višini 480 m, vendar sva z možem ob prihodu dobila občutek, da je to bolj "zasebna" zadeva, zato sva zavila naprej, k 5 minut hoje oddaljenim Ramićem. Splačalo se je! Od Ramićev naprej pelje klasična planinska pot. Po desetih minutah zagledamo tri table za tri možne smeri. Ena je Lipa staza - ta je direktna, strma, poteka v serpentinah, sprva malo po gozdu, nato pa po grušču/melišču in poleti ni preveč priporočljiva za vzpon. Izbirate lahko še med dvema, in sicer med Bukovo stazo, ki pelje v vršnem delu mimo t.i. Babinega jezera, in pa tretjo, Lipi brig, ki doseže planoto in razgledišče Buljma na 1394 m in Bivak Struge na 1410 m. To pot sva si izbrala. Pot vodi skozi gozd, sprva zmerno, nato pa se začne vedno strmeje vzpenjati. Med potjo je nekaj odcepov in bližnjic, vendar so markacije zanesljive. Del steze Lipi brig proti Buljmi, imenovan Perina greda, je bil razminiran. Naša pot se sreča s potjo, ki pripelje tod od Velike Gospe in z V. Golića ter z Buljme. Krajni brig je stičišče teh poti. Geografsko pa se ta del imenuje - Brezimenjača. Že prej je opaziti strmejši vzpon, od tod pa se začnejo dalje serpentine, ki so v poletni vročini lahko še kako nadležne. Poleg tega ni za izključiti kakšnega gorskega kolesarja! Moram opozoriti, da na tej opisani poti NI vode, tako, da jo morate vzeti dovolj za sedem urno turo - v eno smer! Višinska razlika tu je enaka kot bi šli iz Vrat na Triglav v enem dnevu gor in nazaj! Dobro pripravljen planinec = zadovoljen planinec!
Buljma je planotast svet, je pa tudi prva konkretna točka, s katere se, če ni preveč megleno, prvič na široko odpre lep razgled na obalo in okoliške vrhove. To je zelo lep prostor za počitek in malico. Z Buljme dalje pelje pot mimo Bivaka Struge, katerega sva midva obšla, okoli Marasove gore do Marasovaca, to naj bi bil izvir vode, vendar jo je skoraj nemogoče dobiti zaradi vročega in suhega poletja. Pot nato zavije okrog Marasove gore in se prične zopet vzpenjati. Vzpeti se je treba še za cca. 300 višinskih metrov s 1400 m na višino 1700 m. V eni uri in pol dosežemo razcep, kjer pripelje pot z Babinega jezera, ki je od razcepa oddaljeno kakšnih 15 minut. Od tukaj pa prvič vidimo svoj cilj. Oddaljen je še kakšno urico hoje. S 1700 m se spustimo na koto 1634 m, to je manjši preval, z njega se vzpnemo še na en hrib, se spustimo dol in se v par zavojih končno povzpnemo na 1757,5 mnm (to je kota s karte!) - Vaganski vrh! Na vrhu nas pozdravi križ in lep razgled.
Sestopila sva po Lipi stazi, torej tisti strmi, ki sem jo opisala na začetku. Spustimo se po grebenu proti jugovzhodu, sledimo markacijam in oznakam, ki so odlične vso pot. Sprva nas čaka še krajši vzpon, potem, ko smo že mislili, da smo tega vendarle rešeni, zatem pa sledi precej hiter spust, ki bo predvsem v užitek tistim, ki radi dirjate po meliščih. Spodnji del melišča je že delno v gozdu, zato bo sončno pripeko malo omilila senca. Pot pride ven pri tistih treh tablah, ki sem jih na začetku opisala kot smeri poti, ki vodijo na Vaganski vrh. Od tod imamo še 10 minut do zaslužene osvežitve pri Ramićih in še slabi dve urici zmerne hoje do parkirišča. Torej, tehnično gledano je tura sicer LAHKA, vendar pa je zaradi svoje dolžine zelo naporna, tudi zato, ker morate vso hrano in pijačo nesti s sabo. V glavnem, štartajte zelo zgodaj, še preden se začne daniti - npr. 4:30, da se pred vrhom rešite najhujše vročine. Midva sva imela 35 stopinj sredi septembra. Pa veliko lepih doživetij vam želiva!

Ob poti: Anića kuk (711m), Vaganski vrh (1757m), Babin vrh (1738m), Buljma (1394m), Ramići (520m), Babino jezero (1520m)

Priporočamo: podobni izleti