Collina - Monte Volaia / Wolayer Kopf (pot 141)

Dostop do izhodišča:
Iz Trbiža/Tarvisio se usmerimo na avtocesto proti Vidmu/Udine. Avtocesto zapustimo pri odcepu za kraj Tolmezzo. Pri kraju Tolmezzo nato zapustimo tudi cesto, ki pelje proti prelazu Passo di Croce Carnico / Plockenpass in se usmerimo proti kraju Villa Santina. V kraju Villa Santina se v krožnem križišču usmerimo naravnost za oznakami Ovaro, Sappada. Tej cesti nato sledimo vse do kraja Forni Avoltri, kjer zavijemo desno za oznakami Collina. Asfaltirani cesti nato sledimo do kraja Collina. V kraju Collina nato nadaljujemo po levi zgornji cesti, ki vodi proti središču vasi. Cesta nas nato vodi skozi lepo urejeno središče vasi tlakovano s kockami. Takoj za tem pa zavijemo levo navzgor na ozko ulico Via del Leone. V prvem križišču ponovno zavijemo levo in nadaljujemo še nekaj 10 metrov do parkirišča ob škarpi.

Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po cesti še mimo zadnjih hiš, nato pa cesta preide v kolovoz. Nekaj časa nato hodimo po omenjenem kolovozu, ki preči razgledna pobočja ob pašnikih, nato pa malo pred desnim ovinkom pridemo do razpotja.
Na levi strani bomo opazili klopco, mi pa se usmerimo desno navzgor na slabši, rahlo zaraščen kolovoz kamor nas usmeri tudi lesen smerokaz z napisom Forcella Ombladet 141. Po kolovozu se vzpnemo mimo manjšega objekta z oddajnikom, nato pa nas kolovoz pripelje v gozd. Tu kolovoz preide v stezo po kateri se nato kar nekaj časa vzpenjamo skozi gozd. Steza skozi gozd je še dokaj lepa, ko pa nekoliko višje prečimo nekaj jas pa bomo hitro opazili, da je pot zelo slabo obiskana in precej zaraščena. Pri hoji skozi gozd sicer sledimo večinoma poškodovanim smerokazom z napisom »Forcella Ombladet« ter lesenim tablicam z oznako »141«.
Višje ko pridemo iz gozda na travnat teren se steza prične izgubljati. Pot sicer poteka proti severu vzporedno z dolino potoka Rio Collinetta, ki se nahaja na naši levi globoko pod nami. V nadaljevanju se še nekaj časa se vzpenjamo po travnatih pobočjih po težko sledljivi stezi, s poti pa se nam pričnejo odpirati vse lepši razgledi na okoliške vrhove ter na že omenjeno dolino potoka Rio Collinetta. Na višini približno 1700m nas nato rdeča tabla z oznako »141« usmeri desno proti planini Casera Chiampei. Tu hodimo po zaraščenih travnatih pobočjih, pri orientaciji pa nam je v pomoč nekaj lesenih količkov z markacijami. Nadaljujemo mimo nekaj ruševin na planini, nato pa bomo pred seboj opazili tablo, ki nas ponovno usmeri levo.
Sledi prečenje travnatih pobočij in steza občasno postane nekoliko bolje vidna. Tu se nam odpre tudi že lepši pogled proti škrbini Forcella Ombladet. Razmeroma položna pot v nadaljevanju poteka proti severu in nas pripelje do struge hudournika pod strmejšim skalnatim pobočjem. V nadaljevanju se nato pričnemo strmeje vzpenjati po dolinici ob omenjeni strugi hudournika. Razmeroma strma pot, ki poteka večinoma po travnatem terenu nas nato pripelje do škrbine Forcella Ombladet, kjer je tudi označeno razpotje.
Levo vodi pot proti vrhu Cima Ombladet, naravnost navzdol vodi pot proti kraju Pierabech, mi pa nadaljujemo desno po poti 176A proti vrhu Monte Volaia. Od razpotja se nato vzpenjamo po travnatem terenu proti severovzhodu. Sledi vzpon po krajšem melišču, nato pa pot zavije v desno in nas po prečenju travnatih pobočij pripelje do razpotja.
Tu se nam z desne priključi pot 176 od koče Edelweiss, ki je v primerjavi z našo za odtenek bolje uhojena. Na razpotju se usmerimo levo, nato pa pot zavije v desno in se nato kar nekaj časa vzpenja v ključih po vse bolj razglednem pobočju. Trava se nato konča mi pa se nato vzpenjamo po kamnitem pobočju vse do vojaških ruševin iz časa prve svetovne vojne, ki se nahajajo ob grebenu pod vrhom Sasso Nero. Z grebena se nam odpre tudi čudovit razgled na avstrijsko stran proti Monte Cogliansu ter ostale bližnje vrhove v gorski skupini.
Tu pot zavije v levo in postane zahtevnejša. V nadaljevanju pot poteka po levi strani grebena in po polici preči izpostavljena pobočja. Pot ni zavarovana zato je potrebno še nekaj več previdnosti. Še naprej prečimo izpostavljeno pobočje, ob poti bomo opazili še nekaj vojaških rovov in ruševin nato pa nas pot pripelje do manjše škrbine in rova kjer se je včasih končala zavarovana plezalna pot z avstrijske strani. Omenjena pot je zdaj zaprta na kar opozarjajo tudi table.
Nekaj časa še prečimo strma pobočja na zahodni strani grebena, nato pa pot zavije nekoliko v desno in se prične strmeje vzpenjati. Vzpon je razmeroma strm in pomagati si moramo tudi z rokami. Nekaj časa se tako vzpenjamo nato pa pot zavije v levo in sledi ponovno prečenje. Pot je tu mestoma zelo ozka, občasno pa je na poti tudi kar nekaj grušča zato je še vedno potrebna previdnost. Pot se nato prične ponovno vzpenjati in pri zadnjem strmejšem vzponu si moramo ponovno pomagati z rokami. Ko dosežemo greben nadaljujemo desno in hitro dosežemo razgleden vrh.
Sestopimo lahko po poti vzpona ali pa po poti 176 mimo planine Casera Chianaletta proti koči Edelweiss. Od omenjene koče imamo nato še dobrih 10 minut hoje po cesti nazaj do izhodišča v kraju Collina.

Ob poti: Casera Chiampei (1761m), Forcella Ombladet (2060m), Tacca del Sasso Nero (2351m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti