Edelweiss - Monte Volaia / Wolayer Kopf (pot 176)

Dostop do izhodišča:
Iz Trbiža/Tarvisio se usmerimo na avtocesto proti Vidmu/Udine. Avtocesto zapustimo pri odcepu za kraj Tolmezzo. Pri kraju Tolmezzo nato zapustimo tudi cesto, ki pelje proti prelazu Passo di Croce Carnico / Plockenpass in se usmerimo proti kraju Villa Santina. V kraju Villa Santina se v krožnem križišču usmerimo naravnost za oznakami Ovaro, Sappada. Tej cesti nato sledimo vse do kraja Forni Avoltri, kjer zavijemo desno za oznakami Collina. Asfaltirani cesti nato sledimo do kraja Collina. Po koncu kraja Collina nadaljujemo še nekaj sto metrov nato pa bomo na levi strani opazili kočo Edelweiss. Parkiramo na parkirišču na desni strani ceste v bližini omenjene koče.

Opis poti:
S parkirišča se vrnemo po glavni cesti do manjšega mostička kjer bomo opazili informativno tablo, ki označuje pot Sentiero Naturalistico Troi di Corvats. Usmerimo se na omenjeno razmeroma široko pot in se pričnemo vzpenjati skozi gozd. Pri manjši koči v gozdu pot zavije v levo in nekoliko kasneje se priključimo na nekoliko širši kolovoz. Omenjeni kolovoz preči potok, nato pa moramo biti nekoliko bolj pozorni. Ko kolovoz zavije v levo, zapustimo širok kolovoz in se usmerimo levo navzgor na ozko stezo. Razpotje je nekoliko slabše vidno in ni posebej označeno. Pot na katero se usmerimo pa je sicer označena z običajnimi markacijami.
Od razpotja se nato vzpenjamo po ozki stezici in kmalu se nam z desne priključi še malenkost bolje uhojena steza. Še naprej se vzpenjamo skozi gozd, tu in tam pa se nam s krajše jase odpre nekaj razgleda proti jugu. Nekoliko višje pridemo na nekoliko daljši neporaščen pas po katerem se strmo vzpenjamo. Višje pot zavije v levo in nato večinoma v vzponu preči pobočja kjer je veliko podrtih dreves. V nadaljevanju se nato vzpenjamo po poti, ki poteka po desni strani doline visoko nad potokom Rio Chianaletta. Tu se nam tudi odpre pogled na sedlo ter travnata pobočja na južni strani vrha Sasso Nero. Kasneje se povsem približamo strugi potoka in jo nato tudi prečimo na levo stran. Tu pot zavije v pas redkega gozda, nato pa sledi vzpon po večinoma travnatem pobočju ob vse redkejših drevesih. Takšna pot nas nato pripelje do opuščene planine Casera Chianaletta kjer je steza nekoliko slabše vidna.
Pri ruševinah na planini pot zavije ostro v levo in nato v vzponu preči nekoliko strmejša pobočja proti jugu. Ko dosežemo širok travnat greben pot zavije ponovno ostro desno in v nadaljevanju nekaj časa poteka po omenjenem grebenu s katerega se nam odprejo čudoviti razgledi tudi proti zahodu. Greben se nato konča in pot nas pripelje na neizrazito sedlce. Tu sprva nadaljujemo rahlo v desno, nato pa nas pot pripelje na strmejša pobočja. V nadaljevanju večinoma prečimo strmejša travnata pobočja v levo. V mokrem je pobočje tudi nekoliko nevarno za zdrs. Pot se nekajkrat tudi nekoliko vzpne in nas nato pripelje do razpotja kjer se nam z leve priključi pot od škrbine Forcella Ombladeet.
Po razpotju pot zavije v desno in se nato kar nekaj časa vzpenja v ključih po vse bolj razglednem pobočju. Trava se nato konča mi pa se nato vzpenjamo po kamnitem pobočju vse do vojaških ruševin iz časa prve svetovne vojne, ki se nahajajo ob grebenu pod vrhom Sasso Nero. Z grebena se nam odpre tudi čudovit razgled na avstrijsko stran proti Monte Cogliansu ter ostale bližnje vrhove v gorski skupini.
Tu pot zavije v levo in postane zahtevnejša. V nadaljevanju pot poteka po levi strani grebena in po polici preči izpostavljena pobočja. Pot ni zavarovana zato je potrebno še nekaj več previdnosti. Še naprej prečimo izpostavljeno pobočje, ob poti bomo opazili še nekaj vojaških rovov in ruševin nato pa nas pot pripelje do manjše škrbine in rova kjer se je včasih končala zavarovana plezalna pot z avstrijske strani. Omenjena pot je zdaj zaprta na kar opozarjajo tudi table.
Nekaj časa še prečimo strma pobočja na zahodni strani grebena, nato pa pot zavije nekoliko v desno in se prične strmeje vzpenjati. Vzpon je razmeroma strm in pomagati si moramo tudi z rokami. Nekaj časa se tako vzpenjamo nato pa pot zavije v levo in sledi ponovno prečenje. Pot je tu mestoma zelo ozka, občasno pa je na poti tudi kar nekaj grušča zato je še vedno potrebna previdnost. Pot se nato prične ponovno vzpenjati in pri zadnjem strmejšem vzponu si moramo ponovno pomagati z rokami. Ko dosežemo greben nadaljujemo desno in hitro dosežemo razgleden vrh.
Sestopimo lahko po poti vzpona ali pa preko škrbine Forcella Ombladeet po poti 141 proti kraju Collina. Iz kraja Collina se nato po cesti vrnemo do izhodišča pri koči Edelweiss. Omenjena pot je še nekoliko slabše uhojena in je ponekod težko sledljiva.

Ob poti: Casera Chianaletta (1814m), Tacca del Sasso Nero (2351m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti