Erschbaum - Große Kinigat / Monte Cavallino (zahodna pot)
Izhodišče: Erschbaum (1690 m)
| Širina/Dolžina: | 46,72111°N 12,50989°E |
| |
Ime poti: zahodna pot
Čas hoje: 6 h
Zahtevnost: zahtevna označena pot
Višinska razlika: 999 m
Višinska razlika po poti: 1297 m
Zemljevid:
Priporočena oprema (poletje): čelada, komplet za samovarovanje
Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze
Ogledov: 3.795
 | 2 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Iz Kranjske Gore preko Korenskega sedla do Avstrije, kjer v prvem večjem križišču nadaljujemo levo proti Podkloštru / Arnoldstein in Trbižu / Tarvisio. Ob koncu kraja Podklošter nas oznake za Šmohor / Hermagor usmerijo desno na regionalno cesto, po kateri se mimo omenjenega kraja peljemo do konca Ziljske doline, oz. točneje do kraja Kötschach-Mauthen, kjer zavijemo desno proti kraju Oberdrauburg. Pot naprej nas vodi čez alpski prelaz Gailbergsattel (982 m), za katerim se spustimo v omenjeni kraj. Za tem, ko prečimo most preko reke Drave, nadaljujemo levo proti kraju Lienz. V glavnem krožišču v Lienzu nadaljujemo "levo" v smeri kraja Sillian in Italije. Nekaj kilometrov pred Sillianom v kraju Tassenbach zavijemo levo v smeri kraja Kartitsch v Zgornjo Ziljsko dolino / Tiroler Gailtal. Nadaljujemo skozi kraj Kartitsch in nato v kraju Erschbaum zavijemo desno navzdol na ozko cesto, ki po kratkem spustu preči lesen most in nas pripelje do križišča gozdnih cest. Pred križiščem v bližini žage je tudi parkirišče kjer parkiramo.
Opis poti:
Od izhodišča nadaljujemo po cesti in v križišču nadaljujemo levo za oznakami »Erschbaumertal, Zum Klettersteig Gr. Kinigat«. Cesta je uradno zaprta za promet (prepovedan promet v obeh smereh – gozdna cesta), vendar velika večina nadaljuje z vožnjo in si tako prihrani dobro uro hoje.
Cesta je sprva razmeroma položna in poteka skozi gozd proti vzhodu. V križiščih se držimo oznak za Erschbaumertal ter Große Kinigat. Cesta kasneje zavije v desno proti jugu in poteka večinoma ob potoku navzgor. Višje postane gozd redkejši in odpirati se nam prične pogled proti vrhovoma Kleine in Große Kinigat.
Na koncu doline Erschbaumertal kjer je tudi manjše parkirišče se cesta konča in nadaljujemo rahlo levo na peš pot. Pot se tu prične nekoliko strmeje vzpenjati skozi macesnov gozd in nas pripelje do razpotja pri Tascharrhütte.
Nadaljujemo desno proti koči Obstansersee Hütte, levo pa vodita plezalna ter vzhodna pot na Große Kinigat. Naša pot nas nato vodi skozi kratek pas gozda in preči potok. V nadaljevanju pot poteka po levi strani doline proti zahodu in se vzpenja pod pobočji vrha Kleine Kinigat. Pot nas nato pripelje na travnata pobočja na vzhodni strani vrha Rosskopf in se prične nekoliko strmeje vzpenjati. Levo se nato dokaj neopazno odcepi neoznačena in dokaj slabo uhojena pot proti grebenu med vrhovoma Kleine Kinigat ter Pfannspitze. Mi še naprej nadaljujemo po označeni poti, ki nas pripelje na sedlo Rosskopftörl.
S sedla kjer je lep razgled na okoliške vrhove se spustimo na zahodno stran proti jezeru in koči Obstansersee Hütte. Pot se tu spusti slabih 200 metrov in nas pripelje do razpotja malo pred kočo.
Naravnost je le še nekaj minut hoje do koče in jezera, mi pa na razpotju nadaljujemo levo za oznakami »Pfannspitze, Große Kinigat«. Od razpotja se pot ponovno prične vzpenjati proti jugu in nas pripelje do razpotja na mejnem grebenu.
Na razpotju kjer se nam odpre razgled proti Dolomitom nadaljujemo levo in sledi še vzpon po razglednem grebenu do vrha Pfannspitze.
Z vrha nadaljujemo po grebenu in se pričnemo nekoliko spuščati. Pot tu poteka po večinoma travnatem mejnem grebenu proti vzhodu. Kasneje sledi kratko prečenje po nekoliko strmejšem skalnatem pobočju, nato pa nas pot kmalu pripelje pod pobočja Kleine Kinigat. Tu pot zavije na italijansko stran in večinoma v spustu preči nekoliko strmejša pobočja pod vrhom Kleine Kinigat. Takšna pot nas nato pripelje na sedlo na vzhodni strani vrha kjer je tudi razpotje.
Na razpotju nadaljujemo levo za oznakami »Große Kinigat« in pot kmalu postane zahtevnejša. Pot se vzpne po precej strmem pobočju, v pomoč pa so nam tudi jeklenice. Pri vzponu je potrebno kar nekaj previdnosti saj je na poti tudi precej grušča. Vzpon je sicer dokaj zahteven, vendar ga večina zmore brez samovarovanja.
V nadaljevanju postane pot manj strma in nas pripelje na avstrijsko stran mejnega grebena. Tu pot preči melišča in kmalu zagledamo vrh Große Kinigat. Pri smerokazih kjer se nam z leve priključi plezalna pot nadaljujemo naravnost in se ponovno pričnemo nekoliko strmeje vzpenjati. Malo pod vrhom se nam z desne priključi še vzhodna pot in sledi le še kratek vzpon do razglednega vrha.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
Diskusija o izletu Erschbaum - Große Kinigat / Monte Cavallino (zahodna pot)
|
| mirank19. 09. 2017 |
No nekaj je gotovo narobe, kar se višine tiče to ni 3.vrh Karnijcev. Ta vrh si deli 6. mesto s Creto di colina, če pač sem ne štejemo še Cime dai preti.
|
|
|
|
| Rok19. 09. 2017 |
Sem odstranil ta podatek.
|
|
|
|
| ločanka10. 09. 2021 13:16:01 |
Midva sva se na ta vrh peljala po italijanski strani. In sicer skozi Tolmezzo, Sappada,Sega Digon do planine Silvella, 1827 m.n.v. Najbolje je delati krožno pot, začetek po poti 146 in preko sedla na vrh. Vračanje proti zahodu preko vrhov Pfannspitze in Cime Frugnoni do sedla Silvella. Midva sva jo sicer skrajšala za vrh Frugnoni in se spustila z Obstaner Sattel direktno po travnatih strminah proti izhodišču. Na poti sva se sladkala z borovnicami na višini približno 2200 m. Izgleda, da jih tam ne jedo, ali pa je tako malo obiska  .
|
|
|
|
| mirank10. 09. 2021 19:50:12 |
lepo, le škoda ker nista dodala še prečenja Frugnonija, saj je sestop možno kmalu za vrhom skrajšati po udobni mulatieri. Čim se ta spusti pod vršno strmino smo na lepo vidno "cesto" spodaj prečili kar naravnost dol po mehkih planjavah . kasneje smo skrajšali še par ovinkov tako da smo jutranjo pot vzpona koristili bolj malo. Italjani so skoraj popolnoma zgubili stik z naravo; pred letom me je neka ženska vprašala če so užitne, ko sva (kot srčna bolnika plavih ustnic) obirala grmičke nad potjo med planinama Pramosio 
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.