Gößgraben - Hochalmspitze (Detmolder Grat)

Dostop do izhodišča:
Od Karavanškega predora sledimo avtocesti proti Salzburgu do izvoza Gmünd. V nadaljevanju nato sledimo oznakam za dolino Maltatal. Cesti, ki poteka po omenjeni dolini sledimo do kraja Koschach. Ko bomo na desni opazili slap Fallbach (najvišji slap na Koroškem) bomo kmalu prišli do križišča kjer se usmerimo levo čez most, ki preči reko Malta. Le malo zatem pa ponovno zavijemo levo po ožji cesti strmo navzgor v dolino Gossgraben (oznake za kočo Gießener Hütte). Cesti sledimo vse do velikega parkirišča pod jezom Goskarspeicher. Zadnjih nekaj kilometrov ceste je odprtih samo v poletnih mesecih, ko je koča Gießener Hütte odprta (od začetka julija do konca septembra).

Opis poti:
Od parkirišča nadaljujemo po asfaltirani cesti, ki je zaprta za promet. Po nekaj minutah vzpona pridemo do križišča kjer nadaljujemo desno na makadamsko cesto kamor nas usmeri tabla z napisom »Gießener Hütte«. Levo pa je le še kratek vzpon do jezera Gößkarspeicher.
Pri razpotju tudi vstopimo v narodni park Visoke Ture (Nationalpark Hohe Tauern). Cesta se ves čas vzpenja in odpirati se nam pričnejo vse lepši razgledi proti gorski skupini Reißeck. Pri vzponu tudi nekajkrat prečimo pašne ograje, ob cesti se v poletnih mesecih namreč tudi pase živina. V nadaljevanju lahko ves čas hodimo po cesti ali pa se usmerimo na označene bližnjice. Gozd postaja vse redkejši in v zadnjem delu poti proti koči hodimo ob skalnatem terenu. Tu se nam tudi odpre lep pogled proti vrhu Hochalmspitze ter na številne potoke, ki tečejo po pobočju. Še naprej nadaljujemo po cesti in kmalu pridemo do koče Gießener Hütte.
Od koče nadaljujemo po peš poti, ki nas takoj nad kočo pripelje do razpotja. Levo vodi pot proti škrbini Mallnitzer Scharte in koči Arthur von Schmid Haus, mi pa nadaljujemo rahlo desno za oznakami »Hochalmspitze«. Malo za tem se desno odcepi še lahka pot na bližnji vrh Winterleitenkopf.
Pot v nadaljevanju večinoma poteka po skalnih ploščah, ki so sprva še lepo zložene tako da vzpon ne povzroča težav. Tu vstopimo v osrednje območje narodnega parka Visoke Ture in po kratkem vzponu pridemo do še enega razpotja.
Desno vodi pot po vzhodnem grebenu na Hochalmspitze, mi pa nadaljujemo levo po poti 519 imenovani Schwarzenburger Weg. Od razpotja pot nekaj časa preči pobočja proti zahodu in pri tem preči nekaj potokov. Kasneje zavije nekoliko v desno in se prične za odtenek strmeje vzpenjati. Pot, ki poteka večinoma po skalnih ploščah nas nato pripelje do označenega razpotja.
Levo vodi pot proti vrhu Schneewinkel Spitze in naprej proti Säulecku, mi pa nadaljujemo desno proti škrbini Lassacher Winklscharte. Pot od razpotja poteka proti severu in se ves čas vzpenja po skalnatem terenu. Kmalu se nam s poti ponovno odpre pogled proti vrhu Hochalmspitze. Pot nato zavije rahlo v levo in sledi še zadnji vzpon do škrbine Lassacher Winklscharte. Na poti proti škrbini je lahko tudi v poznem poletju še nekaj snežišč, ki pa niso pretirano strma ali pa se jih da obiti.
Na škrbini kjer je razpotje nadaljujemo desno za oznakami »Hochalmspitze, Detmolder Grat«. Pot od škrbine najprej preči pobočje v desno nato pa se prične strmeje vzpenjati. Tu se vzpenjamo po granitnih ploščah in steza ni vidna. Pri hoji moramo zato biti nekoliko bolj pozorni na markacije, biti pa moramo tudi pazljivi saj nekatere plošče niso stabilne. Pot tu poteka proti severovzhodu in nas pripelje do roba ledenika. Markacije nas nato usmerijo v levo rahlo stran od ledenika in sledi vzpon proti grebenu. Ko dosežemo greben nadaljujemo desno in se nato vzpenjamo po grebenu nad ledenikom. Na grebenu nato sledi zelo kratek spust, ki nas pripelje v manjšo škrbino Obere Winkelscharte. Tu za kratek čas še nadaljujemo po grebenu nato pa pot zavije desno proti robu ledenika. Sledi kratko prečenje nad robom ledenika kjer je tudi v poznem poletju lahko še sneg. V tem primeru bomo potrebovali zimsko opremo. Po kratkem prečenju pridemo do jeklenice s pomočjo katere se nato vzpnemo strmo levo navzgor proti grebenu. V kolikor je jeklenica še pod snegom potem nadaljujemo s prečenjem ledenika in se grebenu priključimo nekoliko kasneje kjer je pobočje manj strmo. Prva jeklenica ob kateri se vzpenjamo od roba ledenika je zelo redko pritrjena na klin, zato je potrebno še nekaj več previdnosti. Morebiten padec bi namreč kljub uporabi samovarovanja bil zelo dolg. Ko se približamo grebenu pa postane pot bolje zavarovana. Pot v nadaljevanju večinoma v rahlem vzponu preči izpostavljeno pobočje ob grebenu, nato pa nas pripelje na greben kjer se nam odpre pogled na severno stran.
Greben hitro zapustimo in ponovno nadaljujemo na desno stran. Sprva se celo malenkost spustimo nato pa postane pot zahtevnejša in se nekajkrat zelo strmo vzpne ob jeklenici proti grebenu (težavnost do C). Pot nato nekaj časa poteka po dobro zavarovanem grebenu, v zadnjem delu pa se spet umaknemo grebenu na desno stran. V nadaljevanju se kar nekaj časa strmo vzpenjamo ob jeklenici (težavnost do C). Takšna pot nato poteka vse do vrha kjer se nam odpre čudovit razgled na vse strani.
Sestopimo lahko po poti vzpona ali pa po vzhodnem grebenu proti stolpom Steinerne Mandln in od tam preko ledenika Trippkees nazaj proti koči Gießener Hütte. Pri sestopu preko ledenika bomo nujno potrebovali zimsko opremo. Preden se odločimo za sestop po tej poti pa se je dobro predhodno tudi seznaniti s trenutnimi razmerami na ledeniku.

Ob poti: Gießener Hütte (2215m), Lassacher Winklscharte (2862m), Obere Winkelscharte (3150m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama