Gößgraben - Hochalmspitze (mimo Steinerne Mandln)

Dostop do izhodišča:
Od Karavanškega predora sledimo avtocesti proti Salzburgu do izvoza Gmünd. V nadaljevanju nato sledimo oznakam za dolino Maltatal. Cesti, ki poteka po omenjeni dolini sledimo do kraja Koschach. Ko bomo na desni opazili slap Fallbach (najvišji slap na Koroškem) bomo kmalu prišli do križišča kjer se usmerimo levo čez most, ki preči reko Malta. Le malo zatem pa ponovno zavijemo levo po ožji cesti strmo navzgor v dolino Gossgraben (oznake za kočo Gießener Hütte). Cesti sledimo vse do velikega parkirišča pod jezom Goskarspeicher. Zadnjih nekaj kilometrov ceste je odprtih samo v poletnih mesecih, ko je koča Gießener Hütte odprta (od začetka julija do konca septembra).

Opis poti:
Od parkirišča nadaljujemo po asfaltirani cesti, ki je zaprta za promet. Po nekaj minutah vzpona pridemo do križišča kjer nadaljujemo desno na makadamsko cesto kamor nas usmeri tabla z napisom »Gießener Hütte«. Levo pa je le še kratek vzpon do jezera Gößkarspeicher.
Pri razpotju tudi vstopimo v narodni park Visoke Ture (Nationalpark Hohe Tauern). Cesta se ves čas vzpenja in odpirati se nam pričnejo vse lepši razgledi proti gorski skupini Reißeck. Pri vzponu tudi nekajkrat prečimo pašne ograje, ob cesti se v poletnih mesecih namreč tudi pase živina. V nadaljevanju lahko ves čas hodimo po cesti ali pa se usmerimo na označene bližnjice. Gozd postaja vse redkejši in v zadnjem delu poti proti koči hodimo ob skalnatem terenu. Tu se nam tudi odpre lep pogled proti vrhu Hochalmspitze ter na številne potoke, ki tečejo po pobočju. Še naprej nadaljujemo po cesti in kmalu pridemo do koče Gießener Hütte.
Od koče nadaljujemo po peš poti, ki nas takoj nad kočo pripelje do razpotja. Levo vodi pot proti škrbini Mallnitzer Scharte in koči Arthur von Schmid Haus, mi pa nadaljujemo rahlo desno za oznakami »Hochalmspitze«. Malo za tem se desno odcepi še lahka pot na bližnji vrh Winterleitenkopf.
Pot v nadaljevanju večinoma poteka po skalnih ploščah, ki so sprva še lepo zložene tako da vzpon ne povzroča težav. Tu vstopimo v osrednje območje narodnega parka Visoke Ture in po kratkem vzponu pridemo do še enega razpotja.
Levo vodi pot proti škrbini Lassacher Winklscharte in na Hochalmspitze po zahodnem grebenu (Detmolder Grat). Mi na razpotju nadaljujemo desno po poti 536 imenovani Rudolstädter Weg. Na pobočju kjer se vzpenjamo je vse več skalnih plošč tako da je steza slabo vidna. Orientacija kljub temu ni posebej težavna saj so nam v pomoč številne markacije. Pri vzponu večkrat prečimo manjše potoke, višje pa nas pot pripelje tudi do dveh jezer.
Pot v nadaljevanju še naprej poteka večinoma proti severu in nas pripelje v bližino ledenika Trippkees. Tu hodimo desno od glavnega dela ledenika v smeri proti delu ledenika, ki se nahaja pod steno v bližini stolpov Steinerne Mandln. Za vzpon po ledeniku bomo potrebovali zimsko opremo, usmerimo pa se proti zavarovani poti, ki se začne v steni na koncu ledenika (označeno tudi z nekoliko večjo markacijo).
Ledenik je v zadnjem delu zelo strm in ga ni za podcenjevati. V zgodnjem poletju oziroma ko je snega še nekoliko več pa je zadnjih nekaj metrov še bolj strmih. Dodatne težave pa lahko povzroči morebitna krajna poč na koncu ledenika. V poznem poletju, ko se izpod snega prikaže kamenje pa je tudi precejšnja nevarnost padajočega kamenja.
Iz roba ledenika nato sledi kratek skoraj navpičen vzpon po skobah, ki nas pripelje na polico. Nadaljujemo levo in se prečno vzpenjamo po dobro zavarovani poti. Pot nato zavije desno navzgor in se razmeroma strmo vzpenja vse do grebena ob znamenitih stolpih Steinerne Mandln. Pot je tu ves čas dobro zavarovana.
Na grebenu kjer se nam odpre pogled proti ledeniku Hochalmkees, nadaljujemo levo in sledi še kratek nekoliko izpostavljen vzpon ob jeklenici. Greben nato postane nekoliko manj zahteven, vendar ni več zavarovan in je zato še vedno potrebno nekaj previdnosti. V nadaljevanju nato postane greben širši in vzpon ni zahteven. Ker hodimo po skalnih ploščah je potrebno nekoliko paziti saj tudi nekatere večje skale niso povsem stabilne. Kasneje se greben ponovno nekoliko zoži in sledi še en strm vzpon ob jeklenici. V nadaljevanju je greben ponovno širši in vzpon ne povzroča več težav. Takšna pot nato poteka vse do predvrha Schneewinkelspitze. Proti glavnemu vrhu do katerega je le še nekaj deset metrov pa postane greben ponovno nekoliko bolj strm in rahlo izpostavljen.
Sestopimo lahko po poti vzpona ali pa po zahodnem grebenu kjer vodi zavarovana pot. Pot na zahodno stran je bolj strma od opisane, vendar je dobro zavarovana. Običajno bomo tudi po tej poti potrebovali zimsko opremo, vendar je snežišče razmeroma kratko. V poznem poletju pa je možno, da zimske opreme ne bomo potrebovali.

Ob poti: Gießener Hütte (2215m), Schneewinkelspitze (3346m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama