Gozd Martuljek - Rutarski Vršič

Dostop do izhodišča:
Iz Mojstrane se peljemo proti Kranjski Gori ali obratno, a le do vasi Gozd-Martuljek, kjer parkiramo na parkirišču v bližini mostu čez reko Savo Dolinko (parkirišče se nahaja za mostom, oziroma pred, če prihajamo iz Kranjske Gore).

Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo ob glavni cesti proti Kranjski Gori, a le do mesta, kjer se v levo odcepi kolesarska cesta (ob začetku kolesarske poti so tudi planinske oznake, ki nas prav tako usmerijo na omenjeno cesto). Kolesarski cesti sledimo do prvega križišča, kjer nadaljujemo naravnost na makadamsko cesto (kolesarska cesta zavije desno), ki pa nas hitro pripelje na naslednje križišče.
Nadaljujemo desno in za promet zaprti cesti sledimo do table TNP. Naprej se pot razcepi na dva dela. Nadaljujemo naravnost navzgor po strmem kolovozu, ki se vzpenja po desni strani Martuljške soteske. Kolovoz, ki se večinoma vzpenja skozi gozd nas po 15 minutah pripelje na lepo razgledno točko, kjer se nam odpre pogled v dolino. Pot gre nato ponovno v gozd in se še naprej vzpenja. Nekoliko naprej se nam z leve priključi pot od slapu, še nekoliko naprej pa se desno odcepi pot k bivaku pod Špikom. Mi nadaljujemo v smeri Ingotove koče. Pot naprej nas pripelje na razpotje, kjer nadaljujemo naravnost, pot levo pelje do Ingotove koče do katere sta dve minuti hoje.
Pot naprej se sprva zložno vzpenja a le nekaj časa. Pot nato preči studenček in se na drugi strani strmo vzpne. Strmina začne popuščati pot pa nas pripelje na razpotje, kjer nadaljujemo rahlo desno v smeri bivaka Za Akom (levo Zgornji slap 10 minut). Pot naprej se še nekaj časa strmo vzpenja, nato pa nas pot pripelje do zahtevnejšega dela. Najprej s pomočjo jeklenice prečimo strmo travnato pobočje, nato pa še vedno s pomočjo varoval prehodimo izpostavljeno poličko (pazi glavo, rahlo previsna skala nad nami). Še naprej varovana pot (varovala so tu predvsem zaradi vlažnega terena), pa se nato začne strmeje vzpenjati in nas po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje do najtežjega dela. S pomočjo umetnih stopov in jeklenice prečimo gladko in vlažno skalno ploščo, nato pa še prečimo krajšo zelo strmo steno, ki je tudi dobro varovana (zaradi vlažnega pobočja je potrebna velika previdnost). Strmina pobočij nato popusti in še naprej vlažna pot nas po krajšem vzponu pripelje ob rob mogočnih prodišč. Na mestu, kjer nas markacija usmeri levo navzdol na omenjena prodišča nadaljujemo desno po poti, ki se že po nekaj korakih hoje strmo vzpne. Ta strma in v mokrem za zdrs nevarna pot nas v manj kot petih minutah pripelje do bivaka Za Akom (če nam je zadnji del poti preveč strm lahko nadaljujemo po prodišču in se do bivaka povzpnemo z druge manj strme strani. Obe poti v zadnjem delu nista markirani).
Od bivaka se vrnemo na začetek oz. konec prodišč, tu pa nadaljujemo po levem prodišču (gledano od spodaj navzgor) ob katerem na večji skali opazimo oznake PP (pot Planica - Pokljuka). Naprej se še nekaj 10 korakov vzpenjamo ob robu prodišč, nato pa bomo na levi strani opazili manjši možic, ki nas usmeri na stezico, po kateri bomo nadaljevali vzpon (pot naprej ni markirana). Steza, ki se še nekaj časa nadaljuje ob robu hudournika, nas sprva še nudi nekaj razgleda na severna ostenja Martuljških gora (najbolj izstopa mogočna stena Široke peči), nato pa pot zavije nekoliko v levo in se postopoma začne strmeje vzpenjati skozi strnjen gozd. Naprej se vzpenjamo po občasno komaj vidni stezici (v pomoč so nam posamezni manjši možici), ki se obrača vse bolj proti levi. Steza se višje razširi (priključimo se lovski poti) in nas po približno eni uri hoje od obsežnih prodišč, pripelje na manjše sedelce, kjer nadaljujemo levo (naravnost navzdol dolina Belega potoka, desno razgledna točka na ostenja Martuljških gora - 20 minut). Pot naprej se zmerno vzpne po grebenu Rutarskega Vršiča in nas po 5 minutah nadaljnje hoje pripelje na vrh (vpisna skrinjica se nahaja povsem na severnem delu vrha).

Ob poti: Bivak Za Akom (1340m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga