Iverje - Kamniški vrh (ob Potoku)

Dostop do izhodišča:
Iz Kamnika se zapeljemo proti Kamniški Bistrici. Kmalu na začetku doline, takoj za velikim kamnolomom opazimo veliko leseno tablo, ki označuje začetek Koželjeve poti. Tabla nam kaže levo preko mosta. Za njim je ob makadamski poti nekaj parkirnih mest.

Opis poti:
Tu je opisana neoznačena pot po dolini Potoka. Dolina se stiska med Grohatom in Hudimi Konci. V njej razen gozda in gozdne ceste ni ničesar. Celo Potok se v sušnih časih rad skrije med kamenje. Dodati velja, da se na nekaterih zemljevidih Potok zmotno označuje z imenom Grohat, kar je sicer ime hriba, ki ga Kalcit gloda s svojim velikim kamnolomom.
Takoj za mostom se odpre dolina Potoka. Na tem mestu je razpotje treh planinskih poti. Koželjeva pot gre po makadamu ob desnem bregu reke proti domu v Kamniški Bistrici. Levo gre gozdna pot v dolino Potoka. Med njima pa gre strmo v breg manj opazna steza, ki vodi preko Hudih Koncev na Kamniški vrh.
Tokrat zavijemo levo na gozdno cesto, ki se ves čas drži struge, nekajkrat gre z enega brega na drugega, več poti oziroma gozdnih vlak se odcepi na obe smeri vendar ni težko slediti glavni cesti. Ta je na koncu primerna samo še za hude traktorje in uhojene gojzarje. Potok postane studenec in ko še tega zmanjka je čas, da zavijemo na levo, na vlako, ki gre po sosednjem bregu skoraj v nasprotno smer. Lahko bi sicer vztrajali v stari smeri in sledili dolinici prav v zatrep, toda tam nas čaka brezpotje in precej strm breg. Preizkusil sem že to varianto, toda ne morem je priporočiti, ker se ni izkazala za uporabno bližnjico. Raje gremo na levo na položno gozdno pot, ko zmanjka Potoka.
Pot je položna in ko pride na greben se priključi na drugo gozdno cesto. Tu zavijemo desno in že smo na markirani poti, ki gre iz Stahovice na Kamniški vrh. Gozdno cesto zapustimo na neizrazitem sedlu, tik preden pot obrne navzdol, zavijemo levo v breg. Steza je lepo vidna. Zavedati se moramo, da smo že na ožjem območju Kamniškega vrha, kjer je prepletenih nešteto stez in stezic. Pazimo, da ostajamo na najbolj uhojeni in edini markirani. Kmalu pridemo na razpotje označeno s kovinskimi smerokazi. Desna pot je najkrajša in najstrmejša. Žal so jo planinci in erozija že tako načeli, da se ji je bolje izogniti. Bolje bo iti naravnost po umno speljani stezici prečno preko strmega južnega pobočja. Pripelje nas prav na vrh Rože na sedlo med Planjavo in Kamniškim vrhom. Zavijemo desno navzgor po grebenu in kmalu smo na vrhu.

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga