Jablance - Koča na Bohorju

Kraju, kjer je parkirišče se reče tudi Jablance. Od križišča na levo se odcepi (moder smerokaz) pot proti slapu Bojanca, ki je sicer neoznačena vendar s pomočjo table, ki je vidna na sliki parkirišča (oglasna deska) in malček orijentacije kar lepo sledljiva. Leva asfaltirana pot nas pripelje do ostrega ovinka kjer se odcepi pot proti slapu Ubijavnik in Kočo na Bohorju po grebenu, ki je zahtevnejša (zajle in klini) pot od omenjene vendar hitrejša (50min )

Če sledimo pa kolovozu takoj nad parkiriščem in ne zavijemo pri smerokazu na desno, pridemo tudi do grebenske poti, vendar je pot še kakšnih 5 min krajša, kot če gremo mimo slapa Ubijavnik. Po slabih 20 min iz izhodišča nas rdeč napis na drevesu usmeri strmo desno na lepo strmo pot proti koči z zahtevnim delom(Kačja slinca), ki se mu lahko tudi izognemo.

Pozdravljeni!

Koliko časa se hodi po poti "štirih slapov" - začetek in konec Jablance (parkirišče).

Hvala za odg. in lep pozdrav

Če greš do slapa Bojanca, Pekel in Ubijalnik ter po vrhnji ali spodnji poti nazaj na Jablance je (slabe) 3 ure. Če greš še do koče, je to 4 do 5 ur. Če greš pa peš okol po cesti in bližnjicah še od Bojavnika je pa to dobrih 6 ur(mogoč je najbolje Bojavnik obiskat posebej z avtom). Zemljevid si posnameš v Jablancah al pa ga dobiš v domu.

Danes je veliko bolje parkirati nekaj sto metrov višje. Od parkirišča Jablance se zapeljemo po desni cesti, ki je zdaj asfaltirana in parkiramo na grobem ovinku, kjer je prostora za nekaj avtomobilov. Pot lahko nato nadaljujemo naravnost po gozdni poti, ki vodi tudi mimo partizanske bolnišnice (bolj priporočam za spust nazaj), ali pa sledimo nekaj metrov cesti naprej in levo opazimo pot v gozd. Tako se izognemo hoji skozi pašnik in pa mimo nekaj kmečkih hiš. Od tu nas čaka le še slabo uro hoje do koče.

Da dodam še nekaj informacij. Za spust mimo partizanske bolnišnice se mora iti od koče še malo višje in nato najdemo markacije. Je pa še ena pot, za tiste, ki imate rajši malce bolj strm vzpon. Izhodišče je enako kot sem opisala zgoraj, gre se po poti, ki vodi do bolnišnice, vendar, ko pridemo do potoka zavijemo desno v breg (je oznaka). Pot je sploh na začetku precej strma in vzame res kakšno uro do vrha, gor pa pridemo čisto pod kočo. Za spust raje priporočam katero izmed obeh prej omenjenih poti.

V nedeljo sem s prijatelji obiskal Bohor oz. bolje rečeno Bohorsko hribovje. Na Jablancu smo parkirali avto in se takoj spustili po travniku navzdol(neoznačeno brezpotje) in kmalu prišli na označeno pot, ki je vodila do prekrasne soteske s prečudovitimi slapovi. Tu smo se po klinih povzpeli do vrha soteske. Moram povedat, da nisem pričakoval takega bisera narave. Od tu naprej nas je pot vodila proti Peklu in nato naprej proti Ubijavniku ter partizanski bolnišnici, ki so jo res lepo obnovili in si jo je vredno ogledat.
Pot je nato peljala proti Koči na Bohorju, kjer pa smo doživeli popolni gostilniški polom...oskrbnik ni vedel ali nam sploh ima kaj ponuditi ali ne, nato je nekaj momljal, da ga ni nihče razumel, pive smo še dobili, na čaj pa smo zaman čakali. In ko smo se že odločili,da gremo, prileti z nekakšnim narezkom, ki pa ga seveda ni nihče pričakoval, ker je kot že omenjeno samo nekaj momljal za šankom in bežal od nas. Nato smo bili še deležni nadiranja in kletvic, nakar smo užaljeni odšli. Res nekateri bi se morali resno vprašati, kako stranki prodati ne pa ODGNATI....
Pa nič ne de, izlet in Bohor mi bo neglede na dogodek z oskrbnikom v koči ostal v lepem spominu...

ker sem/bom v pomanjkanju časa, bi opravil en dopoldan tole pot:

http://www.zaplana.net/izleti/podBohorjem/index.asp?sect=1
http://www.zaplana.net/izleti/podBohorjem/index.asp?sect=2

predvsem ta komentar mi daje upanje, da bo izvedljivo:

Meni zelo prijeten izlet. Na pot se ne odpravite po deževju, ker je povsod polno vode in je pot zelo težko prehodna. Osebno v dobrih treh urah opravim izlet iz kraja Jablance. Nasproti parkirišča je tabla, ki nas usmeri levo navzdol proti slapu Bojanca. V 20 minutah smo pri turistični kmetiji Požun. Pred kmetijo nas smerokaz usmeri proti slapu. Ta del poti ni primeren po deževju. V 15 minutah smo pri slapu. Od slapa Pekel lahko nadaljujemo proti Ajdovim pečem in sledimo smerokaze za Bohor in slap Ubijavnik. Od slapa Ubijavnik, ki je od ceste Jablance - Puste Ložice oddaljena 10 min se dvignemo na kolovozno cesto proti partizanski bolnici. Najhitrejši vzpon na Bohor je po grebenski poti, ki se odcepi od kolovoza po 5 minutah na desno v hrib. Prvi del vzpona je kar strm - pot vodi mimo Kačje slince, kamor se lahko povzpnemo po zavarovani poti, ali po neprijetno strmi in zlizani varijanti. Preostali del do Doma na Bohorju je enostaven. Od doma je priporočljivo sestopiti po markirani poti na Jablance ( grebenska pot je manj primerna, kot markirana pot proti Srebotnem)

Časi:
Jablance - slap Bojavnik 30min
slap Bojavnji - slap Pekel 30min
slap Pekel - slap Ubijavnik 40min
slap ubijavnik - Dom na Bohorju 40 min
Dom na Bohrju - Jablance 35 min

vprašanje:

v opisu je navedeno, da je potrebno imeti dobro nepremočljivo obutev (večkrat je treba prečkati potok). Je res tako pomembno imeti dobre napremočljive in visoke čevlje? polvisoke odpadejo? mogoče celo škornje boljše?

lakkon: sem že prehodila to pot. Priporočljivo je imeti dobre pohodne čevlje (ne navadne superge ali takšne z gladkim podplatom), ker je pot na nekaterih delih kar strma, nekaj klinov, kaken meter zajle, lep del poti hodiš ob potoku ali prideš do slapa. Res je, da ni priporočljivo ob deževnem vremenu ali prve dni po dežju, zaradi večje količine vode in zaradi razmočenega terena, mokrega kamenja, kjer obstaja možnost zdrsa. Mi smo s prijatelji pot prehodili v začetku junija in bilo je lepo. Nihče ne bo prepovedal polvisokih treking čevljev, če ste prepričani v svoj trden korak, vendo pa je v hribih priporočljivo imeti visoko pohodno obutev zaradi zaščite gležnjev.

Navadno se da potok prečkati, tako da stopaš na kamne, ki gledajo iz vode.

Pot iz Jablanc čez slapove na Javornik je kar zahtevna. Po neurju 2012 je na več mestih preko zahtevne poti prevrnjeno drevje in je potrebno nekaj gimnastike, da se ovire obidejo. Sicer pa je pot čudovita.

leta 2018. zdaj, ni več večjih ovir, čez slapove. poti so prehodne in visokih ribiških škornjev ni potrebno obuti. če je vreme zelo slabo ne hodite tja čez slapove, če je sušno je pot lepa, prehodna. ob dežju pa je vode v potoku več in pot je blatna.

Za en drek označeno, sram vas bodi PD Senovo. Smo šli do slapa Bojanca iz Jablance, slabo označeno, nadaljevali do slapa Pekel, to je dobro označeno, nato pa do partizanske tiskarne. Od tiskarne smo se napotili k koči na Bohorju, tukaj pa pot sploh ni označena, niti ene table za kočo, lutali 3 ure ko izgubljeni, da smo naposled le prišli do koče, hvala bogu za google maps.

lani je bilo lepo označeno. no zdaj že predlani. sem pa dobilo informacijo, da je veter in oni orkan lažji podrl nekaj dreves. da, res je težko prepoznati pot, ker je vdrta. nisem planinka tega društva, bi pa želela, da se to društvo potrudi in popravi poti. upam, da kmalu.

pot je super

Pozdravljeni, zanima me, kako je s parkiranjem v bližini koče in kakšna je cesta do nje? Hvala za inf.

Do parkirišča pri koči je asfaltirana cesta, podobno kot npr. na Lisco.

Super, hvala.