Izhodišče: Kanonir (725 m)
Širina/Dolžina: | 46,3801°N 14,4619°E |
| |
Čas hoje: 3 h 45 min
Zahtevnost: delno zahtevna označena pot, delno zahtevna neoznačena pot
Višinska razlika: 1008 m
Višinska razlika po poti: 1150 m
Zemljevid: Karavanke - osrednji del 1:50.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 3.140
| 1 osebi je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Najprej se zapeljemo v Preddvor oz. do naselja Tupaliče (do sem z gorenjske avtoceste ali Kranja), nato pa z vožnjo nadaljujemo v smeri Jezerskega. Ko prispemo v občino Jezersko, bomo kmalu opazili oznake za Gostišče Kanonir. Za gostiščem gremo levo na cesto v smeri Dol - Podstoržič in kmetije Kovk. V nadaljevanju se peljemo po nekoliko ožji cesti, ki nas vodi še mimo hiš, nato pa po nekaj 100 m nadaljnje vožnje prispemo do križišča, kjer se v levo odcepi strma cesta, po kateri se nadaljuje tudi markirana pot na Kozji vrh. Parkiramo na primernem mestu ob križišču.
Opis poti:
Z izhodišča nadaljujemo po levi cesti v smeri Kozjega vrha, ob kateri opazimo, da je v času od 20.7. do 20.10. prepovedana nadaljnja vožnja. Kakih 20 minut hodimo po dokaj strmi cesti, nato pa prispemo iz gozda, na rob pašnika Robci, od koder se nam odpre lep pogled proti masivu Kočne.
Z Robcev, ki se nahajajo na sedlu med Macesnovcem (1042 m) na levi in Kozjim vrhom (1628 m) na desni, nadaljujemo desno, na kolovoz v smeri Kozjega vrha. Kolovoz nas hitro popelje v gozd, skozi katerega se pričnemo strmeje vzpenjati. Na nekaj manjših razpotjih sledimo markacijam, kolovoz pa se višje spremeni v planinsko pot, ki se v nadaljevanju večinoma prečno vzpenja proti desni, pri tem pa preči več grap in strmih pobočij. V mokrem je na nekaj delih večja nevarnost zdrsa, pa tudi v suhem je ponekod potrebna večja previdnost. Višje se nam skozi krošnje dreves odpre nekaj razgleda, pot pa nas pripelje pod pečine Kozjega vrha, kjer je predvsem v pomladanskem času večja verjetnost padajočega kamenja. Pod pečinami nas pot vodi preko manjšega melišča, večinoma pa po strmem pobočju. Ko se prečenje konča nas pot pripelje na neizrazito gozdnato sedelce med Kozjim vrhom na levi in Turni (1432 m) na desni.
Tu zapustimo markirano pot, ki zavije levo in vodi dalje na Kozji vrh (do Kozjega vrha je še približno 40 minut) ter nadaljujemo desno, ob neizrazitem grebenu, kjer kmalu uzremo staro stezico in žičnato ograjo. Ko prispemo pod vrh Turnov se steza povsem izgubi, mi pa pobočja Turnov le prečimo (če gremo desno v breg lahko po slabih 10 minutah prispemo na vrh Turnov).
Na drugi strani najvišjega vrha Turnov prispemo na manjše sedelce, kjer opazimo star mejni kamen (mejni kamen je ločil deželo Kranjsko z deželo Koroško). Od tu sledi rahel spust proti levi, nato pa dosežemo novejši kolovoz, po katerem nadaljujemo spust do najnižje točke v grebenu od Kozjega vrha do Malega Grintovca (1299 m). Na omenjenem sedelcu kolovoz zavije rahlo v levo ter se še naprej spušča, mi pa nadaljujemo rahlo desno, na lepo vidno stezico, ki se nadaljuje po oz. rahlo ob grebenu. Nadaljujemo skozi gost gozd ter se najprej rahlo, nato pa zmerno vzpenjamo. Med vzponom nas pot vodi še mimo več starih mejnih kamnov, mi pa lepo sledljivi stezici sledimo do mesta, kjer ta z grebena zavije rahlo v levo in preide na pobočje. Na omenjenem mestu zapustimo lepo stezico in nadaljujemo po grebenu, sprva po brezpotju, nato pa se steza znova pojavi (če bi nadaljevali levo, po stezi, bi kaj hitro ugotovili, da smo na napačni poti, saj se omenjena steza kmalu izgubi).
Pot naprej nas vodi po grebenu, kjer se za nekaj metrov strmo vzpnemo po rahlo izpostavljenem skoku, nato pa skozi pas ruševja hitro dosežemo prijetno razgledišče, od koder se nam odpre lep pogled na okoliške gore, najlepši je seveda pogled proti masivu Kočne.
Z razgledišča se nam odpre tudi pogled na del poti, ki je pred nami, saj se lepo vidi steza skozi ruševje. V nadaljevanju se prečno vzpenjamo skozi ruševje, pot pa nas pri tem vodi tudi preko krajše, deloma kamnite in rahlo izpostavljene police. Višje prispemo na stranski hrbet, za njim pa v redek gozd, porasel s travami. Pot nadaljujemo po strmem travnatem pobočju, kjer pa se steza hitro izgubi. Preko omenjenega pobočja se vzpnemo prečno proti levi (v mokrem je na tem delu nevarnost zdrsa), nato pa višje ponovno opazimo sledljivo stezico, ki ji sledimo v desno. Sledi vzpon skozi pas ruševja, nato pa se pot vrne na greben, katerega dosežemo v bližini dveh grap. Prehod nad grapama, ki se stikata na grebenu ni težaven, pot pa za njima preide v daljši pas ruševja. Pot skozi ruševje je razmeroma lahko prehodna, sprva pa poteka tudi še po nekoliko izpostavljenem grebenu. Po približno 20 minutah razmeroma strmega vzpona skozi ruševje, dosežemo razgleden vrh Licjanovca.
Sestopimo po poti vzpona, ali po kolovozu, na katerega stopimo pod Turni (kolovoz se nižje spremeni v cesto in vodi okoli Kozjega vrha do izhodišča, lahko pa nadaljujemo na bližnji Mali Grintovec in nato sestopimo po markirani poti preko Bašeljskega prevala.
Opis in slike se nanašajo na stanje leta 2015 (november).
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
Diskusija o izletu Kanonir - Licjanovec
|
metod11. 06. 2017 |
Lepa tura, tudi opis je dober in brez problema se jo da slediti. Mejni kamen ima inicialki FD; Franc Dolenc, nekdanji veleposestnik oziroma lastnik gozdov v dolini Koritarce.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.