Kesselfall - Großes Wiesbachhorn
Izhodišče: Kesselfall (1034 m)
Širina/Dolžina: | 47,21724°N 12,72585°E |
| |
Čas hoje: 8 h 30 min
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot, zahtevna neoznačena steza
Višinska razlika: 2530 m
Višinska razlika po poti: 2580 m
Zemljevid:
Priporočena oprema (poletje): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze
Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze
Ogledov: 4.350
| 4 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Skozi karavanški predor se zapeljemo v Avstrijo, nato pa z vožnjo nadaljujemo po Turski avtocesti. Naprej se peljemo skozi predor Katschberg in pozneje še Turski predor / Tauerntunnel, mi pa avtocesti proti Salzburgu (tudi Solnograd) sledimo le še do izvoza za Bischofshofen, od koder z vožnjo nadaljujemo po štiripasovnici proti že omenjenemu kraju. Iz Bischofshofna sledimo oznakam za kraj Zell am See in nato za kraj Kaprun. V Kaprunu nadaljujemo po dolini Kaprunertal in sledimo oznakam »Speichererseen«. Rahlo vzpenjajoči se cesti sledimo vse do konca. Parkiramo v brezplačni garažni hiši, ki se nahaja na koncu ceste ob koči Kesselfall Alpenhaus. Cesta, ki poteka naprej od garažne hiše je zaprta za javni promet.
Opis poti:
V garažni hiši sledimo oznakam za izhod ter se po stopnicah vzpnemo navzgor. Izhod je namreč na vrhu garažne hiše. Iz garažne hiše pridemo na cesto kjer nadaljujemo desno kamor nas usmerijo tudi oznake za blagajno kjer se lahko kupi vozovnice proti jezeru Mooserboden.
Mi nadaljujemo mimo zapornice po cesti, ki je zaprta za javni promet. Po zelo kratkem vzponu po cesti pa nas smerokaz usmeri levo na peš pot skozi gozd. Pot nas nato vodi skozi gozd in kmalu preči potok. Še nekaj časa hodimo po razmeroma položni poti skozi gozd nato pa se priključimo kolovozu po kateremu pridemo do spodnje postaje poševnega dvigala. Kolovoz je star dostop do poševnega dvigala, nova cesta pa vodi skozi predor. Omenjeno poševno dvigalo je sicer največje tovrstno dvigalo v Evropi in vodi do zgornjega dela ceste proti jezeru Mooserboden. Dvigalo je bilo prvotno narejeno za namen gradnje jezu na jezerih Wasserfallboden ter Mooserboden.
Pred spodnjo postajo dvigala naša pot zavije v desno in se nato v nadaljevanju kar nekaj časa vzpenja skozi gozd. Pri vzponu nekajkrat tudi skozi kratek predor preči traso dvigala. Višje nato prečimo pašno ograjo in pot nas pripelje na planino kjer se v poletnih mesecih pasejo krave. Nekaj časa se nato vzpenjamo po nekoliko razglednejših travnatih pobočjih nato pa pot zavije v levo in zapusti planino. Pot nato poteka po kolovozu, ki nas pripelje na asfaltirano cesto. Levo vodi cesta proti spodnjemu delu jeza na jezeru Wasserfallboden, mi pa nadaljujemo po cesti desno navzgor kamor nas tudi usmerijo smerokazi. Kmalu pridemo do križišča kjer se nam z desne priključi cesta od zgornje postaje poševnega dvigala.
Na križišču nadaljujemo levo po cesti, ki nas hitro pripelje do predora. Hoja skozi predor je prepovedana zato naša pot zavije levo in nato preči nekoliko strmejša pobočja ob predoru. Na drugi strani predora se ponovno priključimo cesti in pridemo do jezu na jezeru Wasserfallboden. Pri jezu nadaljujemo rahlo desno po cesti in se kmalu ponovno umaknemo predoru levo na peš pot. Pot v nadaljevanju preči dokaj strma pobočja nad jezerom s katerih imamo zelo lep razgled na številne tritisočake nad jezerom. Pot nato zavije desno in se za kratek čas priključi predoru. V predoru pot poteka po ozkem pločniku, ki je od ceste ločen z ograjo. Predor kmalu zapustimo in pot nas ponovno pripelje na strma pobočja nad jezerom. Tokrat je pobočje še nekoliko bolj strmo in pri hoji je potrebno kar nekaj previdnosti. Pot se tu najprej rahlo spusti v pomoč pa so nam tudi varovala. Za kratek čas se nato priključimo stari opuščeni cesti nato pa se po kratkem izpostavljenem prečenju ponovno priključimo glavni asfaltirani cesti. Pri naslednjem predoru ponovno zapustimo cesto, vendar tokrat so pobočja, ki jih prečimo manj strma. Pot tu poteka preko travnatih pobočjih z lepim razgledom na jezero in okoliške vrhove. Ko se ponovno priključimo cesti nas cesta kmalu pripelje do križišča. Smerokazi nas tu usmerijo desno navzgor in po kratkem vzponu pridemo do planine Fürthermoaralm na kateri se nahaja tudi koča in kapelica.
Nadaljujemo po kolovozu mimo kapelice in hitro smo ponovno na razpotju. Desno navzgor vodi pot Hochkammerweg proti smučišču Kitzsteinhorn – Kaprun, mi pa nadaljujemo naravnost in sledimo oznakam za Mooserboden. Od razpotja se naša pot najprej rahlo spusti in nas vodi mimo nekaj informativnih tabel, ki predstavljajo rastline in živali na planini. Pot nato preči nekaj potokov in kolovoz preide v stezo. Pot tu zavije v levo in se prične nekoliko strmeje vzpenjati ter nas ponovno pripelje na asfaltirano cesto. Cesti sledimo do naslednjega predora kjer nas markacije ponovno usmerijo desno na peš pot. Sledi še zadnji vzpon do jeza na jezeru Mooserboden. Ob jezu se nahaja tudi restavracija.
Nadaljujemo po cesti preko jezu in približno na polovici jezu pridemo pod pobočje vrha Höhenburg. Na levi strani se tu nahaja še ena restavracija in zavarovane plezalne poti (Klettersteigarena Höhenburg), ki vodijo na omenjeni vrh. Mi nadaljujemo po jezu in na vzhodni strani vrha se levo odcepi še lažja pot po stopnicah na vrh Höhenburg. Mi nadaljujemo še preko druge polovice jezu in nato pridemo do označenega razpotja.
Desno vodi pot proti vrhu Großer Bärenkopf, mi pa nadaljujemo levo kamor nas usmerijo oznake za vrh Wiesbachhorn ter kočo Heinrich-Schwaiger Haus. Po krajšem vzponu po travnatem pobočju pridemo do še enega razpotja.
Tokrat se levo odcepi pot Max Hirschl Weg proti koči Gleiwitzer Hütte, mi pa nadaljujemo desno proti koči Heinrich-Schwaiger Haus. Od razpotja se pričnemo vzpenjati v dolgih ključih po razmeroma strmem pobočju. Na nekaj mestih so nam v pomoč tudi jeklenice. Pot nas nato pripelje v osrednji del nacionalnega parka Hohe Tauern. V nadaljevanju se nato še kar nekaj časa vzpenjamo v ključih po strmem pobočju pri tem pa imamo ves čas lep razgled na jezeri Mooserboden ter Wasserfallboden ter na vrhove nad jezeri. Ko se približamo tovorni žičnici, pot zavije rahlo v levo in predvsem na delih kjer poteka pot po gladkih ploščah so nam v pomoč tudi jeklenice. Nekoliko kasneje pot zavije ponovno v desno in sledi le še kratek vzpon do koče Heinrich-Schwaiger Haus.
Pri koči nadaljujemo levo za oznakami »Wiesbachhorn« in prečimo pobočje proti severovzhodu. Pot nas hitro pripelje do strme grape. Pot tu postane bistveno zahtevnejša in priporočljiva je tudi uporaba samovarovanja. Po razmeroma kratkem strmem vzponu pot zavije v desno in sledi vzpon po skalnatem pobočju kjer je pot označena z rdečimi pikami. Pobočje je dokaj strmo tako da je nekaj previdnosti še vedno potrebno. Po takšni poti nato dosežemo greben ob vrhu Unterer Fochezkopf. Na grebenu kjer se nam odpre razgled na vzhodno stran nadaljujemo desno in se sprva malenkost spustimo, nato pa nadaljujemo z vzponom po grebenu, ki poteka ob ledeniku Fochezkees. Na koncu omenjenega ledenika nas pot vodi še mimo vrha Oberer Fochezkopf kjer se označena pot konča.
Mi še naprej nadaljujemo po grebenu, ki je na desno stran občasno tudi nekoliko izpostavljen. Pot po grebenu imenovanem Kaindlgrat nas nato vodi nad ledenikoma Kaindlkees ter Wielingerkees, pri vzponu pa imamo tudi lep razgled na Großes Wiesbachhorn. Ko pridemo na zahodno stran omenjenega vrha se greben konča in nas pripelje na položnejša pobočja. Kljub temu, da markacij ni več pa je steza običajno še dovolj dobro vidna.
Naša pot tu zavije v levo in se ponovno prične nekoliko strmeje vzpenjati po zahodnih pobočjih gore. V nadaljevanju se lahko vzpenjamo po levi strani po nekoliko bolj skalnatem grebenu kjer je potrebno nekaj lažjega poplezavanja. Druga možnost pa je da se vzpenjamo po desni strani kjer se steza vzpenja po sicer zelo strmem pobočju, tako da je tudi tu potrebno nekaj previdnost. Katero varianto bomo izbrali je odvisno tudi od snežnih razmer. Po takšnem pobočju se nato vzpenjamo vse do razglednega vrha Großes Wiesbachhorn.
Sestopimo po poti vzpona. Najprimernejši čas vzpona je v poznem poletju, ko je pogosto vzpon možen tudi brez zimske opreme.
Vzpon si lahko skrajšamo s kombinacijo poševnega dvigala in avtobusnega prevoza s katerim se lahko pripeljemo do jeza na jezeru Mooserboden. V tem primeru je do vrha 5 ur vzpona.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
Diskusija o izletu Kesselfall - Großes Wiesbachhorn
|
Nejc78718. 08. 2020 |
Pozdravljeni, je kdo zadnje čase hodil tu okrog? Ali je trenutno za vzpon na vrh potrebna zimska oprema? Mogoče kdo pozna vozni red poševne vzpenjače in avtobusa za dostop do jezera Mooserboden? Hvala za odgovore!
|
|
|
|
Nejc78713. 08. 2022 20:55:19 |
Torek 9. in sredo 10. Razmere za vzpon odlične, žal brez stopinje v sneg, kar bi malo začinilo turo. Pot logična, dobro vidna in v lepem vremenu ne moreš kaj zgrešit. Je pa na mesta izpostavljena in ni za vrtoglave. Tehnični del takoj nad kočo odlično zavarovan z jeklenico, na ostalem delu je varoval malo, samo tam so, kjer so nujno potrebna. Od jezera do koče slabi dve uri, od koče do vrha dobri dve uri. Obiska kar nekaj, na palec kakih 100 gornikov na lep dan. Kočo je potrebno prej rezervirati, ker je v lepem vremenu polna. Hrana dobra, tudi organizacija dekletom, ki kočo vodijo, klapa. Povratno karto za bus-vzpenjača-bus od garažne hiše v dolini do zgornjega jezera Mooserboden kupiš na licu mesta, avtobusi vozijo neprestano. Skratka, krasna tura, priporočam. Naša ekipa je uživala.
|
|
|
|
mikkeni28. 07. 2024 05:39:25 |
Obiskal kdo v kratkem? Razmere?
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.