Koča pod Košuto - Cjajnik / Lärchenturm

Dostop do izhodišča:
Čez mejni prehod Ljubelj se zapeljemo v Borovlje / Ferlach, kjer se usmerimo desno v smeri vasi Sele / Zell-Pharre. Malo pred tablo, ki označuje naselje Sele / Zell-Pharre se desno odcepi cesta proti koči pod Košuto / Koschutahaus. Tej cesti sledimo vse do koče, kjer parkiramo na velikem parkirišču.

Opis poti:
S parkirišča se usmerimo proti jugovzhodu za oznakami Lärchenturm / Cjajnik, Koschutnikturm / Košutnikov turn. Na začetku poti bomo tudi opazili veliko tablo s sliko Košute in natančno vrisanimi potmi na Cjajnik in Košutnikov turn. Pot nato nekaj časa poteka skozi gozd proti vzhodu in nas pripelje do razpotja kjer se usmerimo desno za oznakami Cjajnik. Kmalu pridemo iz gozda do melišča katerega nato v vzponu prečimo proti zahodu (v smeri proti Cjajniku). Pri prečenju melišča sledimo rdeče belim markacijam, velike rumene markacije na skalah pa naj nas ne zmedejo, saj vodijo po melišču navzgor proti grapi, ki vodi proti Cjajnikovi škrbini.
Pri vstopu v plezalni del poti se obvezno opremimo s čelado in samovarovalnim kompletom, zelo priporočljiva pa je tudi uporaba plezalnih rokavic. Pot se že na začetku strmo vzpne in nato preči strmo steno v desno. Pot je vseskozi dobro zavarovana z jeklenico, občasno nam je v pomoč tudi kakšna skoba, vendar precej manj kot bi morda kdo pričakoval. Stopov ni veliko in veliko dela pri vzponu moramo opraviti z rokami. Pot nato kar nekaj časa poteka rahlo v desno in se kar nekajkrat skoraj navpično vzpne. Kasneje pot zavije v levo in se vzpne po nekoliko lažjem rahlo poraščenem pobočju. Za kratek čas se nam tudi pokaže vrh Cjajnika, nato pa ponovno vstopimo v steno. Ponovno se zelo strmo vzpnemo in tudi izpostavljenost postaja vse večja. Strmina v nadaljevanju le redko popusti, nato pa pot zavije rahlo v desno in nas pripelje do razpotja pod vršnim stolpom. Na izbiro imamo dve poti, ki vodita na vrh, ne glede na to katero bomo izbrali pa nas čaka zelo zahtevno plezanje. Leva pot je označena s težavnostno stopnjo D, desna pa s težavnostno stopnjo C.
Avstrijci ocenjujejo težavnost plezalnih poti z ocenami od A do E pri čemer je A najlažja in E najzahtevnejša.
Desna lažja pot najprej obide vrh po desni strani, nato pa se na vrh vzpne z zahodne strani. Leva pot pa se od razpotja vzpne kar navpično proti vrhu. Plezanje je tu res zelo zahtevno saj v skali ni veliko oprimkov. V pomoč nam je le nekaj skob in pa navpična jeklenica.
Pot na Cjajnik je izjemno zahtevna in je primerna samo za najbolj izurjene gornike z dovolj moči v rokah in z obveznim samovarovanjem. Pot je med najtežjimi v Karavankah in težja od večine italijanskih izjemno zahtevnih poti v Julijskih Alpah.
Sestopimo lahko po poti vzpona (v zgornjem delu po poti C težavnostne stopnje). Druga možnost pa je da sestopimo proti jugu do Cjajnikove škrbine od koder nadaljujemo do glavnega grebena Košute in sestopimo na slovensko stran ali pa po plezalni poti na Košutnikov turn do izhodišča. Pot s Cjajnikove škrbine čez vzhodno grapo pa je zaradi padajočega kamenja zaprta.

Izlet lahko podaljšamo do naslednjih ciljev: Košutnikov turn (1 h 30 min)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama