Koncentracijsko taborišče - Košutica (pot Gerharda Orascha)
Izhodišče: Koncentracijsko taborišče (1000 m)
Širina/Dolžina: | 46,4334°N 14,2707°E |
| |
Ime poti: pot Gerharda Orascha
Čas hoje: 3 h
Zahtevnost: zelo zahtevna neoznačena steza
Višinska razlika: 968 m
Višinska razlika po poti: 1000 m
Zemljevid: Karavanke - osrednji del 1:50.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 13.493
| 2 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice, pri razcepu Podtabor nadaljujemo v smeri Ljubelja in Tržiča. Z vožnjo nadaljujemo po sprva hitri, nato pa regionalni cesti v smeri Ljubelja. Pri zadnjem levem ovinku na slovenski strani, le ta se nahaja približno 500 m za koncentracijskem taboriščem, zavijemo desno na makadamsko cesto, kateri sledimo še slabih 100 m do nekoliko večjega makadamskega parkirišča.
Opis poti:
Od parkirišča nadaljujemo po kolovozu, dokler naša pot ne zavije ostro desno v gozd. Sledi strmejši vzpon v številnih okljukih. Kmalu pridemo do razgledne klopce, od koder se odpira pogled na vrhove nad Zelenico. Od tu še za kratek čas skozi gost nasad mladih smrek do planine, ki jo zapira lesena ograja. Sedaj je vzpona konec, hodimo skoraj vodoravno pod grebenom Grunta (1627 m). Pred nami se dviga zahodna stran Košutice. Po nekaj ovinkih in blagih vzponih sledi še krajši spust. Ko pridemo do razcepa, zavijemo levo (smerna tabla koča na Ljubelju; po desni poti v kratkem dosežemo planino Korošico). Od tam strmeje po kolovozni poti do mejnega hrbta, kjer se nam z leve priključi stezica s starega Ljubelja. Zavijemo desno in nadaljujemo strmeje po z ruševjem poraščenem hrbtu. Kmalu dosežemo naslednji razcep, kjer nas smerna tabla usmeri levo proti Dovjakovemu sedlu. Ko prestopimo mejno (pašno) ograjo, nadaljujemo skoraj vodoravno pod severnim ostenjem Ljubeljske Babe. Ko obidemo večji konglomeratni balvan, moramo premagati še krajši strmejši odsek in že stojimo na Dovjakovem sedlu. Tam zavijemo desno in nadaljujemo v smeri proti severovzhodnemu pobočju Ljubeljske Babe. Zbledele oznake nas usmerijo proti z ruševjem obraslemu rebru. Po levi strani se povzpnemo do njegovega roba, kjer zavijemo levo ter nadaljujemo do strme grape. Po njej se povzpnemo mimo manjšega stolpa (II. težavnostna stopnja) do druge grape, preko katere se povzpnemo pod vršni del, kjer se strmina precej omili. Do vrha nas loči še krajši vzpon čez precej krušljive skrotaste vesine, ki jih preraščajo trave in redko ruševje. V orientacijo so nam ves čas v pomoč zbledele rdeče pike. Na vrh stopimo tik pod novo postavljenim križem.
Ob poti: Dovjakovo sedlo (1728m)
Slike:
Diskusija o izletu Koncentracijsko taborišče - Košutica (pot Gerharda Orascha)
|
ločanka11. 10. 2017 |
A je že kdo hodil po tej poti?
|
|
|
|
turbo11. 10. 2017 |
Jaz sem šel kakih dvajset let nazaj in mi je v spominu ostala bolj brezpotje kot zavarovana pot, blede in redke markacije, kak osamljen klin, precej podrt svet in zelo kratko vse skupaj. S kolegom sva raziskovala svet tam okoli .... Lokovnikov Grintovec, Hajnževo sedlo . . . in sva tudi to pot na Košutico ubrala. Pokukaj še sem: http://www.tejaoman.info/brezpotje_baba.htm
|
|
|
|
ločanka11. 10. 2017 |
o, hvala Sta morda poiskala tudi pot na H.Praprotnik, s tega sedla mislim?
|
|
|
|
ločanka11. 10. 2017 |
no, mislila sem z Dovjakovega sedla
|
|
|
|
turbo11. 10. 2017 |
Ne boš verjela, ampak ne vem Enkrat sva šla s kolegom iz Avstrije po Hajnževem grabnu na Dovjakovo sedlo in potem na Lokovnikov Grintovec in potem po Gerhard Orasch na Košutico, od tam pa sestopila na Hajnževo sedlo in nazaj v dolino. Vem, da je bil dolg dan, da sva "raziskovala" . . . . ampak Praprotnika se pa res ne spomnim. Sem imel v starih časih na disketah zabeležene ture, potem pa se je tehnologija spreminjala in . . . je šlo žal vse v tri krasne , spomin je pa kot spomin . . . marsikaj uide Morda ti bo tole kaj v pomoč: https://tomazsarc.blogspot.si/2017/04/hajnzev-praprotnik-1742017.html
|
|
|
|
ločanka11. 10. 2017 |
Vseeno hvala Bo treba poiskat
|
|
|
|
ločanka11. 10. 2017 |
Vseeno hvala Bo treba poiskat
|
|
|
|
garmont12. 06. 2018 |
Lep, malce drugačen pristop na goro. Ko enkrat vdaneš vstop v steno ni z orientacijo nobenih težav več. Rdečih pik je povsem dovolj in tudi en klin je na poti.
|
|
|
|
matic425. 06. 2019 |
Od Dovjakovega sedla gremo ob ograji v smeri Košutice. Na levi se kmalu pokaže izsekano rušje in stezica. Sledimo izseki in rdečim pikam. Višje hodimo po strmem grušču in izseki, pot je lepo vidna, pik je dovolj, občasno poprimeo za skalo (I). V celoti zelo zanimiva tura.
|
|
|
|
garmont13. 07. 2020 |
V plezalnem delu je na novo porezano rušje...In tudi klina, sta na poti označeni s pikami dva, ne eden.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.