Malga Crocifisso - Rifugio Baita Cuz (Via Ferrata I Magnifici 4)

Dostop do izhodišča:
Dostop z Gorenjske: Skozi Karavanški predor se zapeljemo v Avstrijo, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Spittalu in naprej proti Lienzu (nekoliko za Spittalom se avtocesta konča). Naprej se peljemo po razmeroma lepi in široki cesti skozi Dravsko dolino, ki nas pripelje v Italijo. Cesta nas v nadaljevanju vodi mimo krajev Dobbiaco / Toblach in Brunico / Bruneck. Le malo za zadnjim omenjenim krajem, mimo katerega vodi obvoznica, pa zavijemo levo v dolino Val Badia. Naprej se peljemo po omenjeni dolini mimo krajev La Vila ter Corvara. Sledi vzpon preko prelaza Passo Campolongo ter Passo Pordoi. S prelaza Passo Pordoi se nato spustimo na zahodno stran v dolino Val di Fassa. V kraju Pozza di Fassa nato v krožnem križišču nadaljujemo levo v smeri Val San Nicolo. Tej cesti nato sledimo do planine Malga Crocifisso. Od planine lahko nadaljujemo še slab kilometer po cesti in nato zavijemo levo (označeno z napisom Ferrata) preko manjšega mostu kjer parkiramo.
S primorske strani: Iz Nove Gorice se zapeljemo v Italijo ter se naprej po avtocesti peljemo proti Benetkam / Venezia. Pri kraju Portogruaro zapustimo avtocesto proti Benetkam in nadaljujemo desno po avtocesti proti kraju Pordenone. V naslednjem avtocestnem križišču v bližini kraja Conegliano nadaljujemo desno proti kraju Belluno. Avtocesti sledimo do izvoza za Belluno. Ko zapustimo avtocesto pridemo do večjega krožnega križišča, katerega zapustimo na izvozu za Belluno ter kraj Feltre. V manjšem krožnem križišču v kraju Belluno nato nadaljujemo desno proti kraju Agordo. Tej cesti nato sledimo vse do kraja Pozza di Fassa v dolini Val di Fassa. V kraju Pozza di Fassa nato v krožnem križišču nadaljujemo desno v smeri Val San Nicolo. Tej cesti nato sledimo do planine Malga Crocifisso. Od planine lahko nadaljujemo še slab kilometer po cesti in nato zavijemo levo (označeno z napisom Ferrata) preko manjšega mostu kjer parkiramo.

Opis poti:
Od izhodišča nadaljujemo desno ob potoku kamor nas usmerijo oznake »Ferrata I Magnifici 4«. Pot nas vodi skozi gozd in sprva poteka ob potoku, nato pa zavije levo in se prične nekoliko strmeje vzpenjati. Ob razpotjih ves čas sledimo oznakam »Ferrata«. Pot nas nato pripelje do manjše jase po kateri kmalu dosežemo grapo v kateri se prične zavarovana plezalna pot.
Pred vstopom v plezalni del poti se obvezno opremimo s samovarovalnim kompletom in čelado, zelo priporočljiva je tudi uporaba plezalnih rokavic ter dodatne popkovine za počivanje.
Zavarovana pot se že v začetku nekajkrat skoraj navpično vzpne (težavnost D), nato zavije nekoliko v levo in se prečno vzpne preko stene (težavnost C). Pot nato ponovno zavije v desno in težavnost za odtenek popusti ter nas pripelje pred najzahtevnejši del poti. Pred najtežjim delom poti je tudi dovolj prostora za počitek.
Pot se tu najprej strmo vzpne (težavnost D) in sledi kratek zelo zahteven vzpon preko previsa (težavnost E). Nad previsom nato nadaljujemo v desno in prečimo previsno steno. Tudi prečenje je predvsem prvih nekaj metrov še zelo zahtevno (težavnost E). V nadaljevanju prečenja je stena še vedno previsna v pomoč pa nam je dodatna jeklenica po kateri lahko hodimo (težavnost D). Po prečenju sledi še strm vzpon levo navzgor (težavnost D, C/D). Prvi del zavarovane poti se nato konča in pot nas iz globoke grape obdane z navpičnimi stenami pripelje na položnejša pobočja s katerih se nam odpre lep razgled na dolino Val di San Nicolo ter okoliške vrhove.
V nadaljevanju nato nekaj časa prečimo pobočja proti vzhodu. Tu pot večinoma ni zahtevna le na nekaj mestih nam je pri prečenju v pomoč jeklenica (težavnost do B/C). Ob poti je tu tudi manjša votlina, ki jo v primeru slabega vremena uporabimo kot zasilno zavetišče. Kasneje pot zavije nekoliko v levo in se ponovno prične vzpenjati ter nas pripelje pod mogočno ostenje. Usmerimo se proti ozki grapi oziroma razpoki v steni kjer pot ponovno postane zahtevnejša. Iz grape nadaljujemo levo navzgor in se sprva navpično vzpnemo (težavnost D). V nadaljevanju se še nekaj časa vzpenjamo strmo navzgor (težavnost C), nato pa strmina rahlo popusti in pot kmalu zavije v levo ter preči pobočje proti zahodu (težavnost B, A). Pot nato za kratek čas ponovno postane lahka in nas pripelje do še zadnjega dela plezalne poti. Zadnjemu delu plezalne poti se je mogoče tudi izogniti tako, da nadaljujemo naravnost po položnejših pobočjih.
Zadnji del plezalne poti se sicer najprej skoraj navpično vzpne desno navzgor (težavnost C). Nato sledi kratko prečenje v levo in nato še zadnji zahteven navpičen vzpon (težavnost D, C). Plezalna pot se nato konča in nas pripelje na položnejša travnata pobočja. Do koče Baita Cuz, ki jo že vidimo pred seboj sledi le še nekaj minut lahkotne hoje.
Sestopimo po lahki poti, ki poteka po smučišču proti koči Rifugio Buffaure. Pri koči Rifugio Buffaure nato nadaljujemo levo navzdol po peš poti za oznakami Malga Crocifisso, ki nas pripelje nazaj do izhodišča. Od koče lahko sestopimo tudi po cesti, ki poteka po smučišču.
Opisana pot je izjemno zahtevna in je ocenjena s težavnostno stopnjo E kar jo uvršča med najzahtevnejše tovrstne poti. Mnogi jo ocenjujejo tudi kot najtežjo v celotnih Dolomitih. Pot je primerna samo za plezalce in izkušene gornike z dovolj moči v rokah.

Izlet lahko podaljšamo do naslednjih ciljev: Col de Valvacin, Sas de Adam

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama