Maria Waldrast - Serles (zahodni pristop z Marie Waldrast)

Dostop do izhodišča:
Iz Ljubljane se zapeljemo po avtocesti mimo Salzburga v smeri proti Münchnu. V večnivojskem križišču Dreieck Inntal se usmerimo na cesto A93 v smeri Innsbruck/Kufstein/Brenner. Ob vrnitvi v Avstrijo nadaljujemo do razcepa z izvozom Innsbruck-Mitte. Tu ne zavijemo proti Innsbrucku, temveč nadaljujemo po avtocesti A13 v smeri proti prelazu Brenner. Po avtocesti nadaljujemo vse do kraja Matrei am Brenner, kjer zavijemo na izvoz 19-Matrei. Zatem se usmerimo na cesto B182 in ji sledimo do vasice Mützens, kjer se s pomočjo zanesljivih oznak usmerimo na vse ožjo cesto, ki nas po prečenju zapornice (voznina znaša 6 evrov za osebni avtomobil) v nekaj kilometrih pripelje do parkirišča v bližini gostilne in samostanske cerkve.

Alternativo ponuja vožnja skozi severno Italijo: v tem primeru se iz osrednje Slovenije po avtocesti A2 zapeljemo do enega izmed mejnih prehodov z Avstrijo in nadaljujemo pot do Lienza. Tu nadaljujemo po cesti 100 in se mimo prehoda Prato alla Drava zapeljemo v Italijo. V Italiji sledimo cesti SS49 vse do stičišča z avtocesto A22 v smeri proti prelazu Brenner. Za prelazom nadaljujemo v smeri proti Innsbrucku do izvoza 19-Matrei pri kraju Matrei am Brenner. Od tam nadaljujemo po zgoraj opisani poti.

Opis poti:
S parkirišča pri Marii Waldrast, najvišje ležeči romarski postaji v Avstriji, se sledeč oznakam za Serles odpravimo po poti, ki takoj za cerkvijo zavije na levo v gozd. Preko pašnih območij nadaljujemo po stezici, ki kmalu preči meliščnato grapo v vzhodnem ostenju Serlesa. V nadaljevanju nas odlično označena pot vodi po čedalje redkejšem visokogorskem gozdu, ki ga višje zamenja rušje, še dvakrat pa prečimo izteka strmih grap, ki se izvijata s skalnih strmin nad nami. Po dobri uri hoje od izhodišča preidemo na odprta travnata pobočja v osrčju Serlesove skupine, razpre pa se nam tudi lep pogled na južno ležeči del pogorja, kjer prvenstvo zasedata Lämpermahdspitze in Peilspitze. Stezi, ki v okljukih preči zmerno strmo pobočje, sledimo vse do prevala Serlesjöchl, kjer se pot z Marie Waldrast združi z daljšo alternativno pristopno potjo iz Kampla v Stubajski dolini.

Na sedlu se nam razkrije nadaljnja pot; usmerimo se na desno proti severno ležečemu Serlesu in v nekaj minutah pristopimo do prvih varoval na poti. S pomočjo kovinske lestve in jeklenic se vzpnemo preko skalnatega roba (delno zahtevno), nakar nadaljujemo s potjo, ki v okljukih preči zmerno strma pobočja Serlesa. Ne dolgo za prvimi jeklenicami prečimo poslednji zavarovani predel na poti, zatem pa dalj časa sledimo zmerno strmi, a nezahtevni poti po vršnem pobočju gore. Malo pod vršnim grebenom pot ostreje zavije na desno proti zahodu in nas zanesljivo povede čez skalnati prag na obsežno vršno planoto Serlesa. Od tu nas do najvišje točke z velikim križem in izjemnim razgledom loči le še kratek sprehod.

Vredno je omeniti, da so visokogorske poti na Tirolskem zaznamovane z modrimi (nezahtevno), rdečimi (srednje zahtevno) in črnimi (zahtevno/zelo zahtevno) oznakami. Dasiravno je opisana pot na Serles zaznamovana s črnimi krožci in se na njej soočimo s kratko lahko plezalno potjo, je ocenjujem kot primerljivo s slovenskimi delno zahtevnimi potmi brez očitno izpostavljenih mest in večje tehnične zahtevnosti.

Ob poti: Serlesjöchl (2384m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti