Izhodišče: Mlinarica (1089 m)
| Širina/Dolžina: | 46,40762°N 13,75471°E |
| |
Čas hoje: 3 h 40 min
Zahtevnost: zahtevna neoznačena steza
Višinska razlika: 1012 m
Višinska razlika po poti: 1060 m
Zemljevid: TNP 1:50.000, Trenta 1:25.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 15.420
 | 6 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Najprej se zapeljemo v Kranjsko Goro, nato pa z vožnjo nadaljujemo preko prelaza Vršič proti Bovcu. Z vožnjo nadaljujemo do 38. serpentine Ruske oz. vršiške ceste kjer parkiramo ob stari cestarski bajti. V kolikor tu ni prostora, se lahko po cesti spustimo še nekaj sto metrov kjer je ob cesti še eno manjše parkirišče.
Opis poti:
Pri izhodišču se usmerimo mimo cestarske bajte na kolovoz. Po kolovozu hodimo približno 100 metrov nato pa nas postavljen možic usmeri desno navzdol na stezo, ki vodi proti Mlinarici. Ko se spustimo do struge potoka, lahko občudujemo številne tolmune ter manjše slapove. Potok nato prečimo na drugo stran, pri tem nam je v pomoč tudi deblo, ki je zagozdeno med skale. V primeru visokega vodostaja je pri prečenju potrebna previdnost.
Na drugi strani potoka nadaljujemo v desno in nato nekaj časa prečimo strma pobočja, občasno pa se tudi strmeje vzpnemo po pobočju navzgor. Na tem delu bomo tudi prečili nekaj kratkih grap. Pri nekaterih grapah je stezo odneslo, tako da je pri prečenju potreben miren korak in kar nekaj previdnosti.
Pot v nadaljevanju še naprej večinoma preči strma pobočja skozi gozd iz katerega se nam le redko odpre pogled na okoliške vrhove. Kasneje pot zavije rahlo v levo in se večinoma vzpenja po strmih pobočjih skozi gozd. Na poti je tudi nekaj podrtega drevja, občasno pa postane steza tudi nekoliko težje sledljiva.
Višje pot počasi zavije v desno in preči strma pobočja skozi gozd in ruševje. Takšna pot nas nato pripelje do sedla med Debelo pečjo in Goličico.
Na sedlu pot zavije odločno v levo in se prične še strmeje vzpenjati. Ker so pobočja zelo strma moramo paziti, da ne zaidemo s steze, ki je na nekaj mestih dokaj slabo vidna. Gozd postaja vse redkejši in odpirati se nam pričnejo čudoviti razgledi na okoliške vrhove. Višje se vzpenjamo skozi gosto ruševje in preko nekaj krajših travnatih pobočij. Ko se nam odpre pogled proti vrhu, nadaljujemo levo in se nato še nekaj časa še vzpenjamo ob ruševju. Pri tem se nekajkrat strmo vzpnemo nato pa kmalu dosežemo glavni greben gore. Sledi le še kratek vzpon po grebenu do vrha s katerega se nam odprejo čudoviti razgledi na vse strani.
Opis in slike se nanašajo na stanje leta 2016 (avgust).
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
Diskusija o izletu Mlinarica - Goličica
|
| ločanka19. 08. 2016 |
Lepo prikazano, me je kar zamikalo, da se ponovno vzpnem sem gor.
|
|
|
|
| haridautovic8. 01. 2017 |
Včeraj 7.1.2017, Sva z Ženo opravila vzpon na Goličico po do zdaj malo znani poti,,Pred tremi dnevi smo poizkusili od cestarske bajte priti na Goličico in smo pri tretjem podoru(je zelo nevarno)obrnili nazaj,mi ni dalo miru,in sem šel iskati nove smeri,,pri pregledu raznoraznih zemljevidov dobim tole smer in sva šla,,Izhodišče pri Kugyjevem spomeniku,20m pred spomenikom zavijemo levo na dobro uhojeno stezo do brvi čez Mlinarico,na koncu brvi takoj v levo do Lovske koče,,ko zagledamo Lovsko kočo spet v levo na vidno stezico,na katero sva postavila možica,nekje na 1050m,zapustimo lepo stezico ki pelje nekam naprej,spet v levo in od tukaj previdno stezica dokaj vidna se občasno zgubi ,,pripelje nas na kuklo kjer se priključi potki od cestarske bajte,,tako se izognemo podorom na omenjeni poti,,samo je treba bit zelo pozoren na potko zaradi sestopa,,,večkrat se ozrite nazaj in si zapomnite del poti kjer se priključi potki od cestarske bajte,,od tu naprej po že opisani potki na Goličico..
|
|
|
|
| B28. 01. 2017 |
Ja in to je vsaj po mojem mnenju najboljši in najlažji pristop na Goličico. Za parkiranje je pri Kugyu vedno dovolj prostora (kar pri cestarski bajti ni), steza do lovske bajte je lepo shojena, naprej do rezervata Kukla pa lepo sledimo stari in zložni (verjetno lovski) potki. Ja, malo si pa res moramo zapomniti kod smo se vzpenjali - sicer je v povratku lahko zelo nerodno...
|
|
|
|
| ločanka8. 01. 2017 |
ja, B2 povratek si moramo zapomniti tudi pri prvi varianti
|
|
|
|
| B28. 01. 2017 |
Imaš prav ločanka, le da je steza iz rezervata kukla proti cestarski bajti zelo dobro shojena, dol proti Kugyu je pa sigurno ne najdeš, če ne veš kje se odcepi... Pa tudi na potki proti lovski bajti je kar nekaj "stranpoti", ki te zlahka zavedejo...
|
|
|
|
| ločanka15. 08. 2017 |
V nedeljo po tej poti. Na prečko (sliki 15) moraš kar pogumno stopiti brez oklevanja, če si boš ogledoval vse tveganje, najbrž sploh ne boš prečil. Nimaš pravega stopa, poprimeš se za šope trav, še en klin sem videla tam, se zanj tudi poprijela, a nazaj grede videla, da je bil razmajan, zato se ni priporočljivo nanj obešati. Drugače pa razgledi na vrhu brezmejni, najbolj verjetno, da ne srečaš nikogar. No, lahko pa tudi kakšnega. Mihelič je rekel, da kdor je turi dorasel, bo na Goličici slavil velik dan. To še vedno velja! 
|
|
|
|
| skiro12319. 07. 2019 |
Bil na Goličici s cestarske bajte, 13.7.2019. Trije deli, ki so zaradi podora izpostavljeni niso hudo problematični, je pa potrebna previdnost in zbranost. Prav tako pazite, da ne zaidete ob obhodih okoli podrtega drevja. Razgled neverjeten, se komaj spomnim kaj primerljivega! Ob povratku priporočam ogled slapov/korit/drsalnic nad prečenjem potoka. Če bi kdo GPS naj mi pošlje ZS
|
|
|
|
| jax19. 07. 2019 |
Se ne strinjam. Eden najnevarnejših odsekov v naših hribih, pa sem bil že marsikje.
|
|
|
|
| dprapr19. 07. 2019 |
Jax verjetno ne želi, da hodite tam naokoli.
|
|
|
|
| skiro12330. 07. 2019 |
Jax, verjetno nisva šla po isti poti ali pa ti hodiš povsem po drugih hribih kot sam. Pri malo bolj izpostavljenem nabiranju gob so prehodi bolj nevarni. Če bi bila pot urejena, bi ob takih prečenjih dali jeklenico in bi bila zadeva rešena. Ker ni jeklenice je pomemben zanasljiv korak. A če ti zdrsne, je po mojem mnenju še vedno mogoče, da se ustaviš po nekaj metrih.
|
|
|
|
| jax30. 07. 2019 |
Kje ti nabiraš gobe ne vem, kar se mojih hribov tiče, pa res nisem imel občutka, da hodim samo na sprehode. Ena od zadnjih je bila npr. Tumova na Lepo špičje. In iskreno povedano, ni se mi zdela niti pol toliko nevarna kot tole. Tam se na vseh strmih mestih z nekaj previdnosti da najt oprimke, ki držijo. Tu pa se drobi čisto vse.
|
|
|
|
| mirank30. 07. 2019 |
Jax, čestitke za Tumovo, vendar imajo vsake oči svoj pogled. Ko smo mi šli prvič tja, se nam je zdel najtežji detajl na 34 sliki, saj je kolegica hotela vzeti celo vrv. Na koncu se je izkazalo, da je ta skalni skok visok okrog 1m  . Takih, malce izpostavljenih, prehodov kjer nimaš skoraj kam stopiti je na raznih brezpotjih nad Trento in v Karnijcih....
|
|
|
|
| skiro12331. 07. 2019 |
Jax, če se ti zdi, da je to eden najnevarjenših odsekov v naših hribih, je prav, da ukrepaš. Ali obvestiš nekoga, ki "zapre" to pot ali urediš, da se zadeva toliko uredi, da ne bo kakšne tragične zgodbe. Sam bi gotovo to naredil, ker se mi zdi odgovorno in bolj konstruktivno kot argumentiranje svoje (siceršnje) neustrašnosti s prehojenimi smermi. Še vedno mislim, da si šel kje drugje kot sam, ker ne verjamem, da imava tako različne poglede. Na moji poti je prvi podor precej stabilen, čeprav pesek pod njim naznanja, da ga kakšno deževje še poglobi, možno pa se je držati za vejevje, ki je ob poti. Drugi ima lepo uhojene stopinje, ni pa tretje oporne točke. Pri tem zgleda, kot da ga je moč obiti če se malo dvignemo, ampak nisem šel preverit. Tretji ni kaka resna grožnja. V vsakem primeru - kot sem zapisal - potrebna je previdnost in zbranost. Mogoče je res dobra primerjava (za tiste, ki steže bili) odsek, pod vrhom Velikega Grintavca (nad Predelom/Rabeljskim jezerom), ko se je pri prečenju bolje držati za ruševje, da se ne znajdeš nekaj sto metrov nižje. Ta del se mi zdi približno enako nevaren, a mnogo bolj izpostavljen.
|
|
|
|
| KarmenT28. 06. 2022 08:20:11 |
Pot še veđno zahteva previdnost in zbranost ter na ključnih mestih siguren korak. Ustreza kriterijem zahtevne poti. Prehodila sva že nekaj poti po naših gorah, a tale je zasedla prav posebno mesto. Res je izjemna!
|
|
|
|
| KarmenT28. 06. 2022 08:28:10 |
O naravnem rezervatu Kukla na spletu ni najti nobene informacije. Vpisan je na zemljevidu, tam pa se tudi konča. 
|
|
|
|
| darinka45. 07. 2022 09:17:24 |
Berem te vaše objave poti. A je res tako zahtevna?
|
|
|
|
| Janez Seliškar5. 07. 2022 09:24:02 |
Nič posebnega za Trento, oz. "trentarje", le prečenje podora, kmalu nad strugo Mlinarice, zahteva precej previdnosti.
|
|
|
|
| turbo5. 07. 2022 09:46:57 |
Darinka, ti oziroma vi (trije) ne boste imeli težav. Si oz. ste ziher že težje oz. zahtevnejše ture delali. Lahko preveriš pri Vinku, saj imaš njegov telefon 
|
|
|
|
| ppegan5. 07. 2022 09:58:18 |
Darinka, meni ta pot ni bila nič posebnega oz. zahtevnega. Ja, res prečiš nekaj grušnatih grap, ampak se da brez težav mimo, če si vajen takega sveta. Edino, kar se spomnim, je, da je bila kar strma. A zelo lepa. Pa sem šla z obema repkoma, ki prav tako nista imeli nobenih težav. Jaz je nisem dojemala kot posebej zahtevno
|
|
|
|
| darinka45. 07. 2022 10:28:10 |
Hvala vsem trem za izčrpne informacije.
|
|
|
|
| jax5. 07. 2022 10:36:10 |
Še vedno vztrajam pri tistem, kar sem napisal.
|
|
|
|
| mirank5. 07. 2022 12:20:59 |
Prav, kar nas je drugačnega mnenja pa tudi . Darinka čakamo poročilo...in drugo mnenje
|
|
|
|
| dprapr5. 07. 2022 13:01:12 |
Sama "pot" sicer ni nič posebnega, je veliko lepših v naših hribih. Drugače pa na brezpotju niti ne moremo pričakovati široke, zavarovane stezice. Je pa sam vrh zanimiv razglednik in izhodišče za krasen greben. Šele tam, že pri sestopu z Goličice, se začnejo "težave".
|
|
|
|
| andi25. 07. 2022 14:53:07 |
Goličico je uničil zapis v takrat še knjižnem vodičku Julijske Alpe v 80/90ih, kjer je avtor omenjal orientacijsko najzahtevnejše brezpotje v Julijcih. Pa so potem naši nagoni spremenili brezpotje v shojeno pot in s tem omogočili relativno masovni obisk. Na srečo nam je večini omenjeni greben v nadaljevanju ostal nedostopen. Kaj vse lahko spremeni en internetni zapis/objava, pa še veliko bolj vidimo in opazimo dandanes...
|
|
|
|
| darinka45. 07. 2022 15:21:10 |
Andi 2. Res je. Pravkar sem prebrala v Miheličevem vodniku. Moj je l 1985. Orientacijsko je zelo zapletena. Tura sodi med najzahtevnejše v tej knjigi! Priporočam spremstvo vodnika. - alpinista. Jaz pravim, ko si tam vidiš ....
|
|
|
|
| andi25. 07. 2022 16:13:11 |
Ja, kako so se nam fantom zasvetile oči, ko smo prebirali Zapis lepo odseva takraten odnos do gora in brezpotij. No, sedaj je seveda shojeno in zato olajšano Varno in srečno!
|
|
|
|
| darinka46. 07. 2022 21:35:53 |
Bila sva danes. Nikogar nisva srečala. Pot kar v redu. Če si navajen na brezpotja. Razgledi res enkratni. Vsaka čast tistim ki so to pot tako lepo speljali. Na začetku je nekaj delov, kjer so težji prehodi, ker je potko verjetno voda odnesla. A se da pazljivo čez. Drgač je nekje gosto ruševje. Če imaš tako lepo vreme , kot midva včeraj , si kaj lepšega niti ne moreš želeti.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.