NC Planica - Mala Ponca (ob skakalnici)
Izhodišče: NC Planica (931 m)
Širina/Dolžina: | 46,476°N 13,7241°E |
| |
Ime poti: ob skakalnici
Čas hoje: 3 h 10 min
Zahtevnost: zahtevna neoznačena steza
Višinska razlika: 994 m
Višinska razlika po poti: 1040 m
Zemljevid: Julijske Alpe - zahodni del 1:50.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 20.521
| 4 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
a) Najprej se zapeljemo v Kranjsko Goro, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Ratečam. Ko prispemo do krožišča v bližini Rateč, zapeljemo na izvoz v smeri Planice. Sledi še nekaj vzpona in prispemo do velikega parkirišča ob Nordijskem centru Planica, kjer parkiramo na plačljivem parkirišču. Cena za osebna vozila je 2,5 eur / dan (september 2019).
b) Preko MP Rateče se zapeljemo v Slovenijo, nato pa gremo že kmalu desno proti Planici. Sledi še nekaj vzpona in prispemo do velikega parkirišča ob Nordijskem centru Planica, kjer parkiramo na plačljivem parkirišču. Cena za osebna vozila je 2,5 eur / dan (september 2019).
Opis poti:
S parkirišča se sprehodimo do vznožja letalnice, kjer se pričnemo vzpenjati po stopnicah (ne po kovinskih).
(V primeru, da je pot po stopnicah zaprta, se do odskočišča vzpnemo po makadamski cesti, ki se prične pred prvimi skakalnicami.)
Sledi strm vzpon po desni strani letalnice, pri RTV stolpu pa pot zavije rahlo v desno ter prehodno preide v gozd. Nekoliko višje prispemo do makadamske ceste, kateri sledimo v levo (do sem lahko tudi po cesti, ki se prične pred začetkom skakalnic), po njej pa hitro prispemo do odskočišča letalnice.
Tu pod odskočiščem preidemo na drugo stran letalnice ter se ponovno pričnemo vzpenjati po lesenih stopnicah. Po nekaj minutah nadaljnjega strmega vzpona prispemo do vrha vzletišča, od koder se nam odpre lep pogled na letalnico in Planico pod nami.
Od vrha vzletišča, do kamor lahko prispemo tudi s sedežnico, nadaljujemo po široki poti, po kateri se v prečnem vzponu proti desni povzpnemo do ceste, ki vodi iz Rateč.
Ko dosežemo omenjeno cesto ji sledimo v levo, po njej pa hodimo še nekaj minut oz. do mesta, kjer se le ta prične spuščati proti Belemu potoku.
Na omenjenem delu je manjše križišče, s katerega nadaljujemo rahlo desno na kolovoz, ki se vzpenja vzporedno s hudourniškim grabnom Belega potoka. Na bližnjem razpotju gremo naravnost, ko se kolovoz konča pa gremo levo na uhojeno pot, ob kateri se nahaja manjši možic, na drevesu pa opazimo tudi rdečo puščico. Sledi prečni vzpon proti levi, kjer prečimo nekaj hudournikov, med drugim tudi glavno strugo Belega potoka. Ko se pot položi sledi še nekaj prečenja, nato pa se priključimo lovski poti, ki se prične nekoliko naprej od skakalnic v Planici.
Tu nadaljujemo ostro desno ter sprva še prečimo nekaj grap, nato pa se ob grapi, ki se spušča z Glav, pričnemo strmo vzpenjati v številnih okljukih. Višje prispemo v manjšo krnico, kjer se pot prehodno položi, po nekaj 10 korakih pa zavije levo ter se vzpne do naslednjega razpotja, s katerega nadaljujemo desno (rahlo levo Glave in nadaljevanje poti Planica - Pokljuka).
Sledi zmeren prečni vzpon proti desni, pot s katere se nam odpirajo lepi pogledi na ostenja Ponc in Kucerjev, pa nas kmalu pripelje pod Vratica, kjer pot ponovno postane strma in tokrat tudi težja. Po krajšem strmejšem žlebu se vzpnemo na Vratica, kjer dosežemo državno mejo s sosednjo Italijo in od koder se nam odpre izjemen pogled na Mangart in ostale okoliške gore.
Pod zanimivimi stolpiči se spustimo na italijansko stran, na bližnjem razpotju pa gremo desno, tako da se ponovno pričnemo vzpenjati (naravnost navzdol Belopeška jezera).
Sledi nekaj prečenja, nato pa sledi kratek tehnično zahteven spust, za njim pa še krajše izpostavljeno prečenje. Na drugi strani hudournika sledi še nekaj minut precej strmega vzpona in ob vse lepših razgledih dosežemo vrh Male Ponce.
Opis se nanaša na stanje septembra 2019, slike pa so iz različnih obdobij.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
Diskusija o izletu NC Planica - Mala Ponca (ob skakalnici)
|
Tadej31. 07. 2008 |
Vzpon na Malo Ponco je en lepših izletov v Juijskih Alpah. Vzpon na vrh priporočam vsem, ki imate radi mir in lepe razglede.
|
|
|
|
žl1. 08. 2008 |
Se strinjam z Tadejem.Vse kar je napisal drži,jaz sem imela še polno borovnic .
|
|
|
|
pok luka19. 08. 2012 |
Meni osebno en najlepših koncev naših gora.Samotni konci v mojih osmih obiskih sem srečal le pet planincev od tega tri včeraj pa še to le na Belopeški strani Ponc.Udobna lovska pot v mnogih ovinkih premaguje kar precejšnjo strmino(samo markirati ne prosim)Tokrat sem šel le do Vratic(nekaj me koleno heca)pokukal na italijansko stran potem pa na Glave v senco z pogledom na ostenje "tavelikih"Ponc Preživel čudovit dan v meni ljubih koncih in če za konec še Miheliča citiram "če ti pomenita gorska samota in prvobitnost nujen pogoj za doživetje si se napotil na pravo goro,očarljivo goro močno priporočam"
|
|
|
|
4324. 09. 2013 |
glede na to, da letalnico obnavljajo in da je planica eno samo gradbišče še opis drugačnega začetka poti (povzeto po Miheliču in prehojeno v nedeljo): sprehodiš se po široki strugi Belega potoka še kakšnih 30 - 50 m dalje od mesta kjer zavije navzgor ter na levi strani oprezaš za potko tam, kjer se rastlinje nekoliko razmakne - zatem ji brez težav slediš, na razpotjih se ravnaš po možicih in markacijah PP posebej priporočam sestop čez Ovčjo stran ampak ni za javnost
|
|
|
|
metod11. 08. 2014 |
Danes sem šel prvič na Malo Ponco, po navodilih zgornjega opisa in knjige Julijske Alpe - severni pristopi. Izhodišče (stezo ob Belem potoku) sem takoj našel. Po pol ure hoje prideš v predel zelo podrtega bukovega gozda - zoprno. Najbolj sem se "lovil" nad prečenjem Belega potoka. Tam sem šel naprej po kolovozu, ki poteka po LEVEM bregu Belega potoka (gledano dolvodno). Očitno gre podoben kolovoz tudi po desnem. Nič zato, naprej je šlo vse ok. Sta me pa zbodla tabla in napis (Via Alpina) na Vratcih, ki z italijanske markirane poti lepo usmeri planinca še na slovensko stran, kjer pa markacij ni, je pa kar precejšen labirint poti. Zelo neodgovorno! Na naši strani sem srečal žrtev napisa: planinec, tujec je bil kakšno uro hoda pod sedlom precej zgubljen in pojma ni imel kam naj gre. Če bodo naročniki poti Via Alpina tole brali, naj gredo popravit napako. LP, Metod
|
|
|
|
netline31. 10. 2016 |
29.10.2016 Opravila sva vzpon po Miheličevem opisu (začetek ob Belem potoku in sestop v Tamar). V strmem spodnjem delu po kake 45-60 min hoje so na dveh mestih podrta drevesa. Prehod je močno otežen. Iskanje prehodov vzame dodatnih 15 - 30 min. Od oktobra do pomladi naprej je pristop do sedla bolj ali manj v senci. V celem dnevu sva od daleč srečala le dve osebi in splašila gamsa.
|
|
|
|
VanSims3. 06. 2017 |
Predhodnik je že nekaj povedal. Tam kjer sta dve laternativi, tista po kolovozu pred obračališčem na desno odpove, ni več možicev. Druga možnost pa nas po poti, ki se spusti od obračališča navzdol, pripelje do tistih dreves. Z malo iznajdljivosti ni tako težko. Priporočam obidenje podrtih dreves zgoraj in potem spust nazaj na stezico. Ko je podrtih dreves konec pa je treba paziti na potko, ki se bo odcepila na desno. Če za ovinkom pred sabo vidimo skalovje, pot pa se začne spuščati (verjetno nazaj v Planico) smo že mimo. Ostalih posebnosti ni, pot je lepo sledljiva. Majhen problem je pri tistem razpotju za Glave. Tam priporočam dvig proti Glavam nekje do tam kjer zmanjka steze. Z višjega se morda malo bolje vidi šibka potka in mesto kjer se nadaljuje v ruševje. Možici pred Vratci so lepo konsistentni, nekaj podrtih sem postavil nazaj.
|
|
|
|
milenula27. 06. 2019 |
25.6.2019 smo se s skupino odpravili na turo, vendar smo štartali pri zavetišču Slatna, kar pomeni, da smo bili že takoj na gozdni cesti, na katero se pride po stopnicah čez velikanko iz Planice. Malo pred strugo Belega potoka nas je na desni presenetila široka gozdna cesta , precej razdrapana, in na začetku je stal možic. Tega ni bilo v nobenem opisu, a smo se odločili, da gremo pogledat. Med potjo je bilo na dveh mestih potrebno pod podrtimi smrekami, ni pa bilo več nobenih možicev. Struga belega potoka je ostala na naši levi.. Ker smo bili tu prvič, smo se odločili za vrnitev , prečkali smo strugo in šli naprej po navodilih, kjer se je tudi kolovoz, ki naj bi mu sledili , v gozdu izgubil. Pot smo potem vseeno našli, višje in po njej prišli do pravega odcepa. Nazaj grede smo namesto v desno, kot smo prišli, na "glavni" poti zavili v levo, in čez kakšnih 10 minut prispeli do zgornjega dela struge in potoka in ob njej kolovoz, ki smo ga zjutraj zapustili. Skratka, za tiste, ki,pridejo po gozdni cesti ni potrebno prečkati hudournika, ampak samo slediti gozdni cesti ob njem naravnost navzgor... mogoče kakšnih 30 minut. Zdi se, da je to na novo narejena cesta ali????
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.