Ossario del Pordoi - Piz Boe (Via Ferrata Vallon)
Izhodišče: Ossario del Pordoi (2200 m)
Širina/Dolžina: | 46,49125°N 11,82799°E |
| |
Ime poti: Via Ferrata Vallon
Čas hoje: 5 h
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
Ferata: C
Višinska razlika: 952 m
Višinska razlika po poti: 1110 m
Zemljevid: Tabacco 07 1:25.000
Priporočena oprema (poletje): čelada, komplet za samovarovanje
Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze
Ogledov: 1.620
| 2 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Dostop z Gorenjske: Čez MP Rateče ali Predel do Trbiža / Tarvisio in nato po avtocesti v smeri Vidma / Udine do izvoza Tolmezzo. Iz Tolmezza cesti sledimo v smeri naselja Ampezzo in gorskega prelaza Passo della Mauria. Cesta se nato spusti in nas pripelje do križišča, kjer nadaljujemo levo (možno tudi desno) v smeri Cortine d'Ampezzo. V vseh naslednjih križiščih se držimo oznak za Cortino d'Ampezzo.
V Cortini d'Ampezzo nato sledimo oznakam za alpski prelaz Passo di Falzarego. Tej vzpenjajoči cesti nato sledimo do omenjenega prelaza. Na prelazu pridemo do križišča, kjer nadaljujemo po levi cesti v smeri Marmolade in naselja Arabba (desno Alta Badia). Cesta se naprej kar nekaj časa spušča, nato pa nas pripelje do križišča, kjer nadaljujemo desno v smeri prelaza Passo Pordoi (levo Marmolada). Razmeroma široki in vzpenjajoči cesti sledimo vse do omenjenega prelaza. Na prelazu nato zavijemo desno na ozko asfaltirano cesto proti kostnici nemških vojakov (Cimitero Militare Germanico). Parkiramo na parkirišču na koncu omenjene ceste.
S primorske strani: Peljemo se po avtocesti proti Benetkam / Venezia. Pri kraju Portogruaro zapustimo avtocesto proti Benetkam in nadaljujemo desno po avtocesti proti kraju Pordenone. V naslednjem avtocestnem križišču v bližini kraja Conegliano nadaljujemo desno proti kraju Belluno. V bližini Belluna se avtocesta konča, mi pa v naslednjih križiščih nadaljujemo v smeri Cortine d'Ampezzo. Naprej sledimo zgornjemu opisu.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po lepo urejeni poti proti kostnici kjer je pokopanih 8582 nemških vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni ter 849 vojakov, ki so padli v drugi svetovni vojni. Pri kostnici nato nadaljujemo levo kamor nas usmerijo smerokazi za plezalno pot Via Ferrata Cesare Piazzetta. Pot nas nato vodi po razglednem travnatem pobočju in se kmalu prične nekoliko strmeje vzpenjati. Za kratek čas nato pot preči strmejše pobočje v desno, nato pa se ponovno prične vzpenjati po pobočju navzgor. Pot ki je večinoma označena z rdečimi puščicami se nato vzpenja vse dokler se povsem ne približamo mogočnemu ostenju kjer se priključimo poti 626.
Tu nadaljujemo desno in po kratkem prečenju nas pot pripelje do table, ki označuje začetek izjemno zahtevne poti Via Ferrata Cesare Piazzetta. Mi še naprej nadaljujemo po lahki poti, ki preči pobočja pod navpičnimi stenami proti vzhodu. Pot nato še kar nekaj časa preči takšno pobočje in se pri tem nekajkrat rahlo vzpne in spusti. S poti se nam kmalu odpre tudi pogled proti koči Ütia Franz Kostner in po kratkem spustu pridemo do označenega razpotja.
Levo navzgor se odcepi pot 638, ki preko grape Rissa di Pigolerz vodi proti vrhu Piz Boe. Mi na razpotju nadaljujemo po poti 626, ki še naprej preči pobočja pod prepadnimi stenami. Ob poti bomo nato opazili tudi nekaj ruševin iz časa prve svetovne vojne, pot pa nas vodi tudi mimo manjšega jezera. Pot nato zavije nekoliko v levo in nas po krajšem spustu pripelje do še enega razpotja.
Tokrat se levo odcepi pot Lichtenfels (pot 672) proti vrhu Piz Boe, mi pa nadaljujemo desno proti koči Ütia Franz Kostner. Pot se od razpotja še malenkost spusti in desno navzdol se odcepi še pot proti kraju Arabba. Nato sledi le še kratek vzpon do koče, ki jo lahko že nekaj časa vidimo s poti.
Pri koči se nato usmerimo levo proti severu in se rahlo spustimo po široki poti. Ko pridemo do razpotja se usmerimo levo na pot 638.
Malo za razpotjem pot zavije v levo in se vzpne proti meliščem kjer smo ponovno na razpotju.
Tokrat zapustimo pot 638 in se usmerimo desno na pot imenovano Roda de Valun. Pot nato poteka proti severozahodu in nas po meliščih pripelje v dolino obdano s prepadnimi vrhovi. Pot tu najprej v vzponu preči melišča na levi strani doline nato pa nas pripelje na bolj raven teren kjer je tudi razpotje.
Desno vodi lahka krožna pot Roda de Valun, mi pa nadaljujemo levo proti zavarovani plezalni poti Via Ferrata Vallon kamor nas usmeri večji napis na skali. Pot, ki je tu označena z rdeče modrimi markacijami se nato vzpne po melišču in nas pripelje do stene kjer se prične zavarovana pot. Pred vstopom v zavarovani del poti se opremimo s čelado in samovarovalnim kompletom.
Zavarovana pot v začetnem delu zavije v desno in se nekajkrat strmo vzpne ob jeklenici. Jeklenice so v tem delu dokaj ohlapne in tudi razdalja med klini na katere so pripete jeklenice je razmeroma velika. Pot nato za kratek čas zavije nekoliko v levo in nas pripelje pod še strmejša pobočja. Tu ponovno nadaljujemo v desno in po nekaj prečnih vzponih po izpostavljenem pobočju nas pot pripelje do visečega mostu. Preko mostu prečimo manjši slap nato pa postane vzpon še nekoliko zahtevnejši. Pot se za mostom vzpne skoraj navpično levo navzgor in za napredovanje je potrebno tudi nekaj moči v rokah (težavnost C). Zahteven del je sicer razmeroma kratek in zavarovana pot se nato kmalu konča in nas pripelje na položnejša pobočja kjer se nahaja tudi manjše jezerce.
Pot tu zavije v desno in se vzpenja po nezahtevnem pobočju s katerega se nam odpre pogled proti vrhu Piz Boe ter na številne ostale vrhove v bližini. Pot nato zavije v levo in se rahlo vzpenja po skalnatem pobočju na desni strani doline. Na levi strani pa bomo tu opazili tudi nekoliko večje jezero, ki se nahaja pod zahodnimi pobočji vrha Pizes dl Valun. Mi še naprej nadaljujemo po razmeroma položni poti proti jugu, ki počasi zavije rahlo v desno. Ko se približamo vrhu Piz Lech Dlace pridemo do razpotja.
Desna pot obide vrh Piz Lech Dlace po zahodni strani in se nato priključi poti 672. Mi nadaljujemo levo in prečimo pobočje proti vzhodni strani omenjenega vrha. Ko se priključimo poti 672 postane pobočje nekoliko strmejše in sledi vzpon proti grebenu. Tu so nam na krajšem delu poti v pomoč tudi jeklenice. Na grebenu nato nadaljujemo desno in kmalu dosežemo vrh Piz Lech Dlace na katerem se nahaja večji možic.
Z vrha nadaljujemo po grebenu in po kratkem spustu pridemo do sedlca kjer je razpotje. Z desne se nam tu priključi še druga pot od zavarovane poti Via Ferrata Vallon. Prav tako desno se odcepi tudi prečna pot proti koči Rifugio Boe, z leve pa se nam priključi neoznačena steza mimo jezera Eissee.
Mi nadaljujemo naravnost in se ponovno pričnemo vzpenjati po skalnatem pobočju. Nekoliko višje pot počasi zavije v levo in nas pripelje do grebena od koder se nam odpre razgled proti zahodu. Nadaljujemo po grebenu proti jugu in nato prečimo strmejša pobočja ob grebenu. Na krajšem delu nam je v pomoč tudi jeklenica. Ko pridemo ponovno na greben dosežemo nekoliko manj znan vrh Cresta Strenta, ki pa je z 3124 metri drugo najvišji vrh v gorski skupini Sella.
Mi še naprej nadaljujemo proti jugu in v nadaljevanju pot poteka po položnejši zahodni strani grebena. Kmalu se nam z desne priključi še pot od koče Rifugio Boe in do vrha nato sledi le še krajši nezahteven vzpon.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
Diskusija o izletu Ossario del Pordoi - Piz Boe (Via Ferrata Vallon)
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.