Parkirišče Erichhütte - Hochkönig (Königsjodler)
Izhodišče: Parkirišče Erichhütte (1339 m)
| Širina/Dolžina: | 47,39164°N 13,04879°E |
| |
Ime poti: Königsjodler
Čas hoje: 7 h 45 min
Zahtevnost: izjemno zahtevna označena pot
Ferata: D
Višinska razlika: 1602 m
Višinska razlika po poti: 1900 m
Zemljevid:
Priporočena oprema (poletje): čelada, komplet za samovarovanje
Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze
Ogledov: 9.034
 | 4 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Skozi karavanški predor se zapeljemo v Avstrijo, nato pa z vožnjo nadaljujemo po Turski avtocesti. Naprej se peljemo skozi predor Katschberg in pozneje še Turski predor / Tauerntunnel, mi pa avtocesti proti Salzburgu (tudi Solnograd) sledimo le še do izvoza za Bischofshofen, od koder z vožnjo nadaljujemo po štiripasovnici proti že omenjenemu kraju. Iz Bischofshofna sledimo oznakam za Höchkonig ter Dienten am Höchkonig. Cesta se prične vzpenjati in nas pripelje na sedlo Dientner sattel. Od sedla nadaljujemo še dobrih 100 metrov po cesti, ki se prične spuščati, nato pa bomo na desni strani ceste opazili parkirišče na katerem parkiramo.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo za oznakami »Erichhütte 30 min« na gorsko cesto, ki je zaprta za promet. Makadamska cesta po kateri se vzpenjamo nas vodi ob pašnikih z lepim razgledom na Visoke ture ter na bližnje vrhove nad kočo Erichhütte. Pot nas nato vodi skozi kratek pas gozda kjer prečimo tudi manjši potok. V nadaljevanju pot ponovno poteka ob pašnikih vse do koče Erichhütte na planini Schönbergalm.
Od koče nadaljujemo desno za oznakami »Königsjodler Klettersteig, Hochkönig« in se pričnemo rahlo vzpenjati po travnatih pobočjih proti severovzhodu. Pot nas kmalu pripelje do razpotja kjer nadaljujemo levo v smeri Hochköniga, desno pa vodi pot proti vrhu Taghaube (2159 m).
V nadaljevanju se pot nekaj časa vzpenja ob redkem ruševju, nato pa nas po za odtenek strmejšem travnatem pobočju pripelje do še enega razpotja. Desno vodi zavarovana plezalna pot na Granlspitz (2307 m), mi pa nadaljujemo levo proti škrbini Hochscharte.
Pot se tu obrne rahlo v levo in nas s travnatih pobočij pripelje na strmejša skalnata pobočja, ki jih sprva prečimo proti severu. Po prečenju pot zavije v desno in se vzpne proti škrbini Hochscharte. Na tem delu je pot dokaj krušljiva in v pomoč nam je tudi krajša lestev, vendar pot tu še ni posebno zahtevna. Na škrbini nadaljujemo levo in po kratkem vzponu smo ponovno na razpotju. Desno se odcepi nekoliko lažja pot št. 432, ki vodi proti škrbini Birgkarscharte in naprej na Hochkönig ali Hoher Kopf. Mi nadaljujemo levo in pot nas hitro pripelje do vstopa v zavarovano plezalno pot Köngsjodler.
Pred vstopom v plezalni del se opremimo s čelado ter samovarovanjem, priporočljiva pa je uporaba tudi plezalnih rokavic.
V začetnem delu se pot strmo vzpne ob jeklenici proti grebenu do stolpa imenovanega Flower Tower. Sledi pot po nekoliko izpostavljenem grebenu po katerem se nato tudi strmeje vzpnemo. Pot se nato grebenu umakne na levo stran in sledi prečenje strme stene proti ozki škrbini (težavnost C/D). Ozko škrbino s pomočjo jeklenice prestopimo na drugo stran in sledi strm vzpon proti stolpu Teufels turm (težavnost C). S stolpa se nato strmo spustimo (težavnost C/D) in po visečem mostu prečimo škrbino pod nami. Most je narejen iz treh jeklenic, po eni hodimo, drugi dve pa uporabimo za držanje in samovarovanje. Sledi kratko prečenje strmih sten in strm spust pri katerem nam je v pomoč tudi nekaj skob (težavnost C).
Po spustu nas pot pripelje na nekoliko manj izpostavljen in nezavarovan del poti. Po kratkem vzponu je pot ponovno zavarovana in sledi vzpon po še vedno nekoliko manj ostrem grebenu navzgor, ki nas pripelje na naslednji stolp (težavnost B/C). Sledi kratek spust nato pa s pomočjo zgolj ene jeklenice (Flying Fox), ki je napeljana na sosednji stolp prečimo škrbino pod nami. V kolikor nimamo primerne opreme za takšno prečenje, lahko tudi nadaljujemo po poti, ki se spusti v škrbino. Za prečenje škrbine po jeklenici je priporočljiva uporaba dvojnega škripca z vrvjo. Z nekaj previdnosti pa jo je mogoče prečiti tudi z dodatno popkovino. Na drugi strani škrbine nato sledi ponovno nekoliko manj strm vzpon ob jeklenici. Pot nas kmalu ponovno pripelje na izpostavljen greben (Teufels Hörndl). Po nekaj kratkih vzponih in spustih (težavnost C) sledi še nekoliko strmejši vzpon do ostrega izredno izpostavljenega grebena (težavnost C/D). Pri vzponu nam je v pomoč tudi nekaj skob. V nadaljevanju se še kratek čas vzpenjamo po grebenu, nato pa sledi spust v škrbino. Nekoliko manj strma pot nas nato pripelje do razpotja, kjer je desno navzdol možen zasilni izhod. Pot po kateri je možno sestopiti je sicer tehnično manj zahtevna, vendar je zaradi krušljivosti ter skopo odmerjenih varoval potrebno kar nekaj previdnosti.
Na razpotju kjer smo približno na polovici zavarovane plezalne poti nadaljujemo naravnost in se vzpnemo po manj strmem nezavarovanem pobočju, ki nas pripelje do enega izmed težjih delov poti. Sledi precej dolg večinoma navpičen vzpon (težavnost D) na naslednji stolp imenovan Kummetstein. Na tem delu poti je tudi nevarnost padajočega kamenja. Malo pod vrhom stolpa je ob poti tudi vpisna skrinjica. Sledi ponovno kratek spust po grebenu s katerega se nam odpirajo vse lepši razgledi predvsem proti vrhu Hochkönig. Pot nas pripelje v naslednjo škrbino in se grebenu umakne na levo stran. Sledi še en zelo strm vzpon (težavnost D) pri katerem nam je v pomoč nekaj skob. Ko pridemo ponovno na greben postane pot za nekaj časa nekoliko manj zahtevna (težavnost A/B). Sledi še zadnji strmejši vzpon (težavnost C/D), nato pa pot postane postopno manj zahtevna in nas pripelje na vrh Hoher Kopf kjer se zavarovana plezalna pot konča. Na vrhu se nam odpre lep razgled tudi na severno stran proti ledeniku ter na ostale gore v Berchtesgadenskih Alpah, ki se nahajajo na nemški strani meje.
Z vrha nadaljujemo desno proti vrhu Hochkönig, ki ga vidimo pred seboj. Najprej se nekoliko spustimo do škrbine Birgkarscharte kjer je razpotje.
Na škrbini nadaljujemo naravnost, desno navzdol pa vodi pot št. 432 nazaj proti izhodišču. Od škrbine se pot najprej rahlo vzpne nato pa se ponovno rahlo spusti. Ko pridemo pod pobočja vrha Hochkönig se pot prične strmeje vzpenjati in odpirati se nam prične pogled na večji del ledenika, ki se nahaja pod pobočji Hochköniga. Pot, ki je označena z rdeče-belimi količki nas po nekoliko strmejšem pobočju pripelje do razpotja na severni strani vrha. Na razpotju nadaljujemo desno in sledi le še kratek nezahteven vzpon do vrha.
Opisana pot je izjemno zahtevna in je primerna samo za izkušene gornike z obveznim samovarovanjem ter dovolj moči v rokah. Pot je zelo dolga, zato je potrebno biti tudi dobro kondicijsko pripravljen.
Sestopimo lahko nazaj proti škrbini Birgkarscharte ter nato navzdol po poti št. 432. Pri sestopu je potrebna velika previdnost saj je pot zelo krušljiva in dokaj slabo zavarovana. Nižje se nato rahlo vzpnemo proti škrbini Hochscharte kjer je začetek plezalne poti Königsjodler. Od tam nato sestopimo mimo koče Erichhütte nazaj do izhodišča.
Sestop je možen tudi po lažji, vendar tudi precej daljši poti mimo koče Arturhaus.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
Diskusija o izletu Parkirišče Erichhütte - Hochkönig (Königsjodler)
|
| gapo23. 08. 2012 |
včeraj smo trije preplezali tole farato. opis je točen, parkirišče se nahaja nekje 300 metrov desno od vrha prelaza ( če prideš v temi da ne iščeš). Ferata ni kdo ve kaj tehnično zahtevna (OSEBNO MNENJE) je pa precej dolga in sam dostop do začetka plezalnega dela že vzame kar nekaj moči. Potrebno je imeti precej vode ker do koče, ki se nahaja na vrhu ni druge možnosti po vodi kot stopljen sneg pa še to šele povsem pod vrhom. Za sam vzpon se potrebuje nekje 2 uri do vstopa v plezalni del in potem še vsaj 4 ure plezarije do vrha (nekje po dveh tretjinah in ne na polovici plezalneg dela je možen izhod v sili oz.predčasn sestop) in pa tri ure od vrha zoprnega strmega sestopa po šodru ( prijatelj se je malo zakotali a nič resnega)...tu bi bilo mogoče smiselno vendarle ubrati daljšo pot preko koče Arturhaus kot opisuje avtor v prispevku. Tura naporna predvsem tudi ker se do izhodišča iz Slovenije ( Lesce) peljaš kar dobri dve uri tako da je treba od doma ob tem letnem času vsaj ob 3.30 zjutraj ( mogoče bi bilo smiselno prespati nekje v bližini). Lahko pa se prespi tudi v koči na vrhu ( vzorno urejena, lepe sanitarije, sobe, imajo celo pralni stroj). Predhodnoi bi bilo smiselno rezervirati in se na dan prihoda pojaviti do 17 ure ko držijo rezercacijo. Cene v koči zmerne, pivo 3,7EUR. Skratka precej kondicije in vode pa cel dan časa 
|
|
|
|
| nataša123. 08. 2012 |
Gapo - kapo dol!!! Res ste v izredno dobri psihofizični kondiciji. Že ob gledanju fotk sem začutila močan adrenalinski val... kaj bi šele bilo tam??!! Zanima me tvoj občutek, ko si se spustil čez prepad z varianto Flying Fox? Ali si je potrebno pomagati tudi z rokami ali se samo spustiš in pristaneš pri steni? Še enkrat čestitke vsem trem in veliko užitka pri nadaljnih podvigih.
|
|
|
|
| gapo23. 08. 2012 |
dva sva se spustla s škripcem ki je bil premajhen (zajla je precej močna) zato ni teklo tekoče in je blo treba z rokami precej pomagat, kolega je šel čez samo s karabinom vpetim na pas ampak je treba isto z rokami vlečt - je pa to boljša varianta.
če si že bila v kakšnem adranalinskem parku ti ta prehod ne bo delal težav če pa se bojiš pa greš lahko spodaj in se izogneš spustu.
|
|
|
|
| vanja123. 08. 2012 |
Zdaj, ko je big G. že napisal skoraj vse, bom kot soudeleženec le nekaj stvari dodal.
Pot je res zahtevna zaradi dolžine. Nisem v formi kot big G., čisto zakrnel pa tudi ne, pa je bila zadeva zelo na robu mojih zmožnosti. Zadnji vzpon proti koči sem šel kot zombi.
VELIK PROBLEM je tekočina, sam sem jo za pot gor in dol pogoltnil 8 litrov. Pri tem je potrebno upoštevati, da je ledeniška voda na voljo šele na koncu ferate.
Moj Timex GPS je naračunal 2500 višinskih metrov vzpona (vključno s sestopom).
Komur so tako kot meni ferate izziv zaradi plezanja, naj gre raje 3x na Dachstein. Bo precej bolj zadovoljen.
Zgovoren je namreč že podatek, da je do vstopa v ferato dobri dve uri štamfanja in 1100 višincev.
|
|
|
|
| nataša123. 08. 2012 |
Sem si ogledala še filmček. Ne morem verjet kje so speljali smer??!! Vse čestitke tudi tovrstnim strokovnjakom, ki se zelo trudijo, da bi bilo čimbolj zaje.... Potem pa še problem vode!? Zame ste res pravi Junaki.
Menim, da po takšnem podvigu nisi več isti, saj izkustveni upground ni tko majhen. Fantje kaj pravite?
|
|
|
|
| vanja123. 08. 2012 |
Fantje pravmo, da bi kako punco nucal za družbo !
|
|
|
|
| gapo23. 08. 2012 |
Jo pa vzamemo naslednjič z sabo....
|
|
|
|
| sla25. 08. 2024 09:10:40 |
Priporočam sestop do koče Arturhaus. Sicer se pot zelo vleče, je pa slikovita in naredimo prečenje gore.
Od koče Arturhaus vozi avtobus nazaj do izhodišča za ceno piva (5,50 EUR).
Ožičena pot je zanimiva, zahteva moč v rokah, tiste "leteče veverice" pa k sreči ni več.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.