Parkirišče Stubaier Gletscher (Mutterbergalm) - Zuckerhütl (običajni pristop z zahoda)

Dostop do izhodišča:
Iz Ljubljane se zapeljemo po avtocesti mimo Salzburga v smeri proti Münchnu. V večnivojskem križišču Dreieck Inntal se usmerimo na cesto A93 v smeri Innsbruck/Kufstein/Brenner. Ob vrnitvi v Avstrijo nadaljujemo do razcepa z izvozom Innsbruck-Mitte. Tu ne zavijemo proti Innsbrucku, temveč nadaljujemo po avtocesti A13 v smeri proti prelazu Brenner. Z avtoceste zavijemo pri izvozu 10-Schönberg in udobni cesti po Stubajski dolini sledimo do krajev Neustift im Stubaital, središča Stubajske doline, in Volderau, kjer se še vedno široka asfaltna cesta prične nekoliko izraziteje vzpenjati v smeri Mutterbergalm in smučišča "Stubaier Gletscher". Kmalu na levi zagledamo velik slap Grawa in parkirišče pri istoimenski planini, nekoliko višje pa tudi parkirišče, namenjeno vzponu proti Sulzenauhütte. Po nekaj minutah nadaljnje vožnje parkiramo na enem izmed številnih parkirišč pod smučiščem "Stubaier Gletscher". Alternativo ponuja vožnja skozi severno Italijo: v tem primeru se iz osrednje Slovenije po avtocesti A2 zapeljemo do enega izmed mejnih prehodov z Avstrijo in nadaljujemo pot do Lienza. Tu nadaljujemo po cesti 100 in se mimo prehoda Prato alla Drava zapeljemo v Italijo. V Italiji sledimo cesti SS49 vse do stičišča z avtocesto A22 v smeri proti prelazu Brenner. Za prelazom nadaljujemo v smeri proti Innsbrucku do izvoza Schönberg. Od tam nadaljujemo po zgoraj opisani smeri.

Opis poti:
Večina pohodnikov se na Zuckerhütl vzpne tako, da se s serijo žičnic (Eisgrat I in II ter Schaufeljoch) popelje do zgornje postaje žičnice Schaufeljoch (3158 m) in se od tam spusti proti postaji Fernaujoch (sedežnica Fernau poleti ne obratuje). Pričujoči opis se nanaša na bolj pravoverno pristopno varianto, pri kateri se s parkirišča proti sedlu Fernaujoch odpravimo peš; ta verzija je še posebej primerna za sestop in kolikor se želimo izogniti precejšnji ceni vozovnice.

Malo nad spodnjo postajo žičnice Eigrat I prečimo mostiček in se sledeč smerokazu usmerimo levo na pot, ki vodi proti Dresdner Hütte. Dobro označena pot sprva lagodno vodi po stezi med redkim rastjem, po približno pol ure hoje pa se nekoliko strmeje vzpne preko travnatega pobočja. Steza, ki v okljukih premaguje strmino, nas po slabi uri in pol pripelje do koče Dresdner Hütte.

Pri koči ob robu smučišča pristopimo na cesto, ki nas ob posameznih bližnjicah vodi proti spodnji postaji sedežnice Fernau. Tu se usmerimo odločno proti jugu in se preko ledenika Fernauferner vzpnemo do od daleč razvidnega prevala Fernaujoch. Pri prehodu ledenika se najlažje orientiramo tako, da v grobem sledimo trasi sedežnice, praviloma pa nas bodo v poletju vodile sledi predhodnikov. Orientacija v jasnem vremenu ni zahtevna.

Na Fernaujochu se nam pridruži pot, ki z zahoda pripelje od zgornje postaje žičnice Schaufeljoch; ta pot je približno uro in pol krajša od opisane smeri. Vzpon nadaljujemo vzhodno po dolgem grebenu, ki se od Fernaujocha pne proti zahodnemu ostenju Aperer Pfaffa; greben je krušljiv, vendar ni posebej prepaden, pri orientaciji pa nam pomagajo možici.
Na višini cca. 3220 m se steza prevali proti jugu in obide zaključek JZ grebena Aperer Pffafa. Neoznačena steza nas nas nato preko melišča vodi do očitnega prelaza Pfaffenjoch (3208 m) ob robu ledenika Sulzenauferner. V obratni smeri je spričo nekoliko nepreglednega terena včasih težko najti pravo pot med Pfaffenjochom in grebenom, ki vodi proti Fernaujochu.

Na prelazu prečimo skalovje in sestopimo k ledeniku Sulzenauferner. Čaka nas slaba ura hoje po razsežnem ledeniku, med katero v smeri proti jugovzhodu prečimo pod celotnim severnim ostenjem Zuckerhütla. Zaradi priljubljenosti poti je tekom celotnega leta moč upravičeno pričakovati razvidno sled, ki nam bo pomagala pri orientaciji in lagodnosti prehoda.
Vzhodno od Zuckerhütla se nekoliko strmeje vzpnemo do mesta, kjer se nam pridruži pot, ki pripelje z vrha Wilder Pfaffa (od tu je možen lahek in razmeroma hiter dostop nanj). Od tu se desno od prepadnega roba v nekaj minutah povzpnemo do vznožja skalnate vršne zgradbe Zuckerhütla. Pred zahtevnim zaključnim vzponom je ob vznožju smiselno odložiti nahrbtnik.

Vzpon preko vzhodnega pročelja Zuckerhütla je kratek, a spričo prepadnega krušljivega terena izpostavljen naravnim spremembam in objektivno precej nevaren, kar še posebej velja v primeru, da se nad nami vzpenjajo drugi pohodniki. Optimalen potek poti je sicer nekoliko odvisen od vladajočih razmer, četudi nam za orientacijo služijo posamezne markacije in svedrovci, ki omogočajo varovanje na kočljivih mestih.
Z vznožja skalnatega pobočja se sprva dvignemo preko nestabilnega skrotja, nato pa prečimo nekoliko proti jugu. Po krajšem izpostavljenem prečenju ob primernem prehodu splezamo do nekoliko položnejšega terena pod vrhom. Sledeč oznakam in sidriščem se vzpnemo preko strmega praga ter se preko lažje prehodnega vršnega sveta vzpnemo na malo prostoren, a zelo razgleden vrh z velikim križem.

Zaključni vzpon na Zuckerhütl je kratko, a potencialno precej kočljivo dejanje, kar še posebej velja ob natrpanih dneh. Plezanje ne preseže II. stopnje, vendar je pot mestoma prepadna, skala pa zelo krušljiva. Zuckerhütl je sicer tudi najvišja točka priljubljene obhodnice "7 summits of Stubai".
Manj izkušenim priporočam varovanje z vrvjo oziroma spremstvo gorskega vodnika.

Ob poti: Dresdner Hütte (2308m), Fernaujoch (3055m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti