Parkirišče Sulzenauhütte - Becherhaus (mimo Sulzenauhütte in preko sedla Seescharte)
Izhodišče: Parkirišče Sulzenauhütte (1590 m)
Širina/Dolžina: | 47,01593°N 11,18084°E |
| |
Ime poti: mimo Sulzenauhütte in preko sedla Seescharte
Čas hoje: 7 h 45 min
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
Višinska razlika: 1605 m
Višinska razlika po poti: 1950 m
Zemljevid: Stubaier Alpen Hochstubai, 31/1 1:25.000; Outdooractive Stubai Wanderkarte
Priporočena oprema (poletje): cepin, dereze
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 423
| 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Iz Ljubljane se zapeljemo po avtocesti mimo Salzburga v smeri proti Münchnu. V večnivojskem križišču Dreieck Inntal se usmerimo na cesto A93 v smeri Innsbruck/Kufstein/Brenner. Ob vrnitvi v Avstrijo nadaljujemo do razcepa z izvozom Innsbruck-Mitte. Tu ne zavijemo proti Innsbrucku, temveč nadaljujemo po avtocesti A13 v smeri proti prelazu Brenner. Z avtoceste zavijemo pri izvozu 10-Schönberg in udobni cesti po Stubajski dolini sledimo do krajev Neustift im Stubaital, središča Stubajske doline, in Volderau, kjer se še vedno široka asfaltna cesta prične nekoliko izraziteje vzpenjati v smeri Mutterbergalm in smučišča Stubaier Gletscher. Kmalu na levi zagledamo velik slapa Grawa in parkirišče pri istoimenski planini; tu je prvo izhodišče za vzpon proti Sulzenauhütte. Po nekaj minutah nadaljnje vožnje parkiramo na precej prostornem namenskem parkirišču, ki nam omogoča najlagodnejši pristop h koči, in kjer pri izhodišču opazimo veliko informativno tablo s poudarkom na vzponu k Sulzenauhütte.
Alternativo ponuja vožnja skozi severno Italijo: v tem primeru se iz osrednje Slovenije po avtocesti A2 zapeljemo do enega izmed mejnih prehodov z Avstrijo in nadaljujemo pot do Lienza. Tu nadaljujemo po cesti 100 in se mimo prehoda Prato alla Drava zapeljemo v Italijo. V Italiji sledimo cesti SS49 vse do stičišča z avtocesto A22 v smeri proti prelazu Brenner. Za prelazom nadaljujemo v smeri proti Innsbrucku do izvoza Schönberg. Od tam nadaljujemo po zgoraj opisani smeri.
Opis poti:
Z izhodišča se sprehodimo preko mostička in, sledeč oznakam za kočo Sulzenauhütte in planino Sulzenau, nadaljujemo po ozki stezi, ki nas v okljukih vodi preko gozdne strmine proti jugu. Zmerno strmi, precej netežavni poti, s katere se občasno odpirajo lepi razgledi nad Stubajsko dolino, se po približno 45 minutah pridruži nekoliko strmejša varianta poti, ki se preko gozdnega terena nad Grawa Alm prebije ob robu velikega slapa Grawa. Steza se na tem mestu obrne proti vzhodu in nas po približno 15 minutah pripelje na velike ravnice, kjer se nam pod pečinami, nad katerimi stoji Sulzenauhütte, razkrije planina Sulzenau. Zanesljive oznake nas vodijo mimo planine in usmerijo na ozko stezo, ki v okljukih preči strmo pobočje in nas po okoli dveh urah hoje od izhodišča pripelje do koče Sulzenauhütte.
Pri koči, ki stoji sredi privlačnega vodnatega sveta Visokega Stubaja, se ozremo proti oznakam za Nürnberger Hütte in Wilder Freiger, ki nas od koče vodijo proti vzhodu (v smeri Route Seescharte in Leo Schöpf’s Route; zahtevna in bolj neposredna Lübeckerweg se kmalu odcepi in zavije strmo proti jugu). Sprva precej položna steza nas kmalu pripelje do zahodnega roba nad večjim jezerom Grünausee, kjer se nam razkrije prelep pogled proti Wilder Freigerju in bližnjim vrhovom; tu se odcepi zahtevnejša neoznačena pot, ki na vrh pripelje preko Freigerjevega ledenika. Po kratkem prečenju severno nad jezerom se znajdemo na razpotju: širša steza se nadaljuje proti Nürnberger Hütte, mi pa se usmerimo na nekoliko manj očitno pot, ki nas vodi ob vzhodnem robu nad jezerom Grünausee. Še vedno precej nezahtevna pot nas preko travnatega pobočja povede v vse bolj skalnat teren, kjer napredujemo v smeri naslednjega cilja, sedla Seescharte med vrhovoma Urfallspitze (2805 m) in Gamsspitzl (3051 m). Po kratkem rahlo strmejšem vzponu po kamnitem svetu po okoli dveh urah hoje od koče pristopimo na sedlo, kjer se nam odkrije prostran razgled proti goram in ledenikom vzhodnega dela osrednje skupine Visokega Stubaja.
S sedla nadaljujemo po stezi, ki po gruščnatem terenu proti jugu preči pod masivom Gamsspitzla. Kmalu pridemo do razpotja pri veliki skali, od kjer se je moč razmeroma enostavno in hitro povzpeti na Gamsspitzl, ki ponuja čudovit razgled na vršni predel Wilder Freigerja; kratko stranpot na ta lahko dosegljivi tritisočak toplo priporočam.
Od razpotja nadaljujemo po stezi, ki preči nekaj snežišč, ki ostanejo vso leto, in se prične vse strmeje vzpenjati proti grebenu med dvema krakoma ledenika, ki oklepa južno pročelje Wilder Freigerja. V nadaljevanju gruščnate poti je potrebno mestoma malenkost poplezati, teren pa je včasih nekoliko nestabilen.
Kmalu se znajdemo na širokem stranskem grebenu, ki nam ponuja neoviran pogled proti nadaljevanju poti. Greben je mestoma rahlo prepaden, preko najbolj neugodnih mest pa nam pomagajo varovala (jeklenice in stope). V tem delu oznake poniknejo in se od tu pojavijo le še v presledkih, mi pa se še naprej držimo grebena; na dveh mestih se ostri rezi umaknemo proti vzhodu in prečimo pod njim. Pri spustu na vršni del ledenika nam pomaga jeklenica.
Po kratkem in poleti praviloma neproblematičnem prečenju ledenika, kjer nas usmerjajo palice, se s pomočjo pritrjene vrvi vzpnemo preko skalnatega pobočja pod vršnim grebenom Wilder Freigerja, ki ga dosežemo v bližini točke na prevalu Signalgipfel (3392 m). Od tu je možen kratek vzpon po grebenu na vrh Wilder Freigerja (cca. 15 minut; glej opis vzpona na Wilder Freiger).
Naša pot se na grebenu usmeri proti vzhodu in se rahlo vzpne do manjše meteorološke postaje na Signalgipflu. Tu se ozremo proti jugu in sledimo bogato označeni in zavarovani grebenski poti, ki se s pomočjo številnih jeklenic in pritrjene vrvi s Signalgipfla strmo spušča proti ledeniku Übeltalferner.
Po okoli 20 minutah spusta dosežemo rob ledenika in nadaljujemo po mestoma nekoliko bolj zračnemu grebenu proti koči, ki jo lahko spremljamo na vzpetini pred nami. Pred zaključnim vzponom se nam pridruži pot, ki se vzpne z ledenika Übeltalferner. V zadnjem delu poti se greben razširi, do koče pa nas privedejo v skalo vklesane stopnice.
Koča, ki leži na mikavni, visokemu gnezdu podobni lokaciji, je ugodno izhodišče za vzpone na nekatere izmed najvišjih vrhov v Stubajskih Alpah. Čeprav za pričujoči pristop v visokem poletju in zgodnji jeseni praviloma nujno ne potrebujemo zimske opreme, naj le-ta spričo ledeniške krajine ne umanjka v nahrbtniku; to še posebej velja v primeru, da se nameravamo vzpeti na kakšnega izmed bližnjih vršacev.
Ob poti: Sulzenauhütte (2191m), Seescharte (2762m), Signalgipfel (3392m)
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
Diskusija o izletu Parkirišče Sulzenauhütte - Becherhaus (mimo Sulzenauhütte in preko sedla Seescharte)
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.