Parkirišče Sulzenauhütte - Wilder Freiger (mimo Sulzenauhütte in preko sedla Seescharte)
Izhodišče: Parkirišče Sulzenauhütte (1590 m)
Širina/Dolžina: | 47,01593°N 11,18084°E |
| |
Ime poti: mimo Sulzenauhütte in preko sedla Seescharte
Čas hoje: 7 h 15 min
Zahtevnost: zahtevna označena pot
Višinska razlika: 1828 m
Višinska razlika po poti: 1828 m
Zemljevid: Stubaier Alpen Hochstubai, 31/1 1:25.000; Outdooractive Stubai Wanderkarte
Priporočena oprema (poletje): cepin, dereze
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 449
| 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Iz Ljubljane se zapeljemo po avtocesti mimo Salzburga v smeri proti Münchnu. V večnivojskem križišču Dreieck Inntal se usmerimo na cesto A93 v smeri Innsbruck/Kufstein/Brenner. Ob vrnitvi v Avstrijo nadaljujemo do razcepa z izvozom Innsbruck-Mitte. Tu ne zavijemo proti Innsbrucku, temveč nadaljujemo po avtocesti A13 v smeri proti prelazu Brenner. Z avtoceste zavijemo pri izvozu 10-Schönberg in udobni cesti po Stubajski dolini sledimo do krajev Neustift im Stubaital, središča Stubajske doline, in Volderau, kjer se še vedno široka asfaltna cesta prične nekoliko izraziteje vzpenjati v smeri Mutterbergalm in smučišča Stubaier Gletscher. Kmalu na levi zagledamo velik slapa Grawa in parkirišče pri istoimenski planini; tu je prvo izhodišče za vzpon proti Sulzenauhütte. Po nekaj minutah nadaljnje vožnje parkiramo na precej prostornem namenskem parkirišču, ki nam omogoča najlagodnejši pristop h koči, in kjer pri izhodišču opazimo veliko informativno tablo s poudarkom na vzponu k Sulzenauhütte.
Alternativo ponuja vožnja skozi severno Italijo: v tem primeru se iz osrednje Slovenije po avtocesti A2 zapeljemo do enega izmed mejnih prehodov z Avstrijo in nadaljujemo pot do Lienza. Tu nadaljujemo po cesti 100 in se mimo prehoda Prato alla Drava zapeljemo v Italijo. V Italiji sledimo cesti SS49 vse do stičišča z avtocesto A22 v smeri proti prelazu Brenner. Za prelazom nadaljujemo v smeri proti Innsbrucku do izvoza Schönberg. Od tam nadaljujemo po zgoraj opisani smeri.
Opis poti:
Z izhodišča se sprehodimo preko mostička in, sledeč oznakam za kočo Sulzenauhütte in planino Sulzenau, nadaljujemo po ozki stezi, ki nas v okljukih vodi preko gozdne strmine proti jugu. Zmerno strmi, precej netežavni poti, s katere se občasno odpirajo lepi razgledi nad Stubajsko dolino, se po približno 45 minutah pridruži nekoliko strmejša varianta poti, ki se preko gozdnega terena nad Grawa Alm prebije ob robu velikega slapa Grawa. Steza se na tem mestu obrne proti vzhodu in nas po približno 15 minutah pripelje na velike ravnice, kjer se nam pod pečinami, nad katerimi stoji Sulzenauhütte, razkrije planina Sulzenau. Zanesljive oznake nas vodijo mimo planine in usmerijo na ozko stezo, ki v okljukih preči strmo pobočje in nas po okoli dveh urah hoje od izhodišče pripelje do koče Sulzenauhütte.
Pri koči, ki stoji sredi privlačnega vodnatega sveta Visokega Stubaja, se ozremo proti oznakam za Nürnberger Hütte in Wilder Freiger, ki nas od koče vodijo proti vzhodu (v smeri Route Seescharte in Leo Schöpf’s Route; zahtevna in bolj neposredna Lübeckerweg se kmalu odcepi in zavije strmo proti jugu). Sprva precej položna steza nas kmalu pripelje do zahodnega roba nad večjim jezerom Grünausee, kjer se nam razkrije prelep pogled proti Wilder Freigerju in bližnjim vrhovom; tu se odcepi zahtevnejša neoznačena pot, ki na vrh pripelje preko Freigerjevega ledenika. Po kratkem prečenju severno nad jezerom se znajdemo na razpotju: širša steza se nadaljuje proti Nürnberger Hütte, mi pa se usmerimo na nekoliko manj očitno pot, ki nas vodi ob vzhodnem robu nad jezerom Grünausee. Še vedno precej nezahtevna pot nas preko travnatega pobočja povede v vse bolj skalnat teren, kjer napredujemo v smeri naslednjega cilja, sedla Seescharte med vrhovoma Urfallspitze (2805 m) in Gamsspitzl (3051 m). Po kratkem rahlo strmejšem vzponu po kamnitem svetu po okoli dveh urah hoje od koče pristopimo na sedlo, kjer se nam odkrije prostran razgled proti goram in ledenikom vzhodnega dela osrednje skupine Visokega Stubaja.
S sedla nadaljujemo po stezi, ki po gruščnatem terenu proti jugu preči pod masivom Gamsspitzla. Kmalu pridemo do razpotja pri veliki skali, od kjer se je moč razmeroma enostavno in hitro povzpeti na Gamsspitzl, ki ponuja čudovit razgled na vršni predel Wilder Freigerja; kratko stranpot na ta lahko dosegljivi tritisočak toplo priporočam.
Od razpotja nadaljujemo po stezi, ki preči nekaj snežišč, ki ostanejo vso leto, in se prične vse strmeje vzpenjati proti grebenu med dvema krakoma ledenika, ki oklepa južno pročelje Wilder Freigerja. V nadaljevanju gruščnate poti je potrebno mestoma malenkost poplezati, teren pa je včasih nekoliko nestabilen.
Kmalu se znajdemo na širokem stranskem grebenu, ki nam ponuja neoviran pogled proti zaključnemu delu poti. Greben je mestoma rahlo prepaden, preko najbolj neugodnih mest pa nam pomagajo varovala (jeklenice in stope). V tem delu oznake poniknejo in se od tu pojavijo le še v presledkih, mi pa se še naprej držimo grebena; na dveh mestih se ostri rezi umaknemo proti vzhodu in prečimo pod njim. Pri spustu na vršni del ledenika nam pomaga jeklenica.
Po kratkem in poleti praviloma neproblematičnem prečenju ledenika, kjer nas usmerjajo palice, se s pomočjo pritrjene vrvi vzpnemo preko skalnatega pobočja pod vršnim grebenom Wilder Freigerja, ki ga dosežemo v bližini točke na prevalu Signalgipfel (3392 m). Na grebenu se usmerimo proti severozahodu in mu sledimo mimo ruševin skalnate hišice proti jasno razvidnemu vrhu Wilder Freigerja. Do malo prostornega vrha poplezamo preko mestoma nekoliko zračnejše rezi.
Vzpon na Wilder Freiger preko sedla Seescharte je lažja visokogorska tura, ki pa še vedno zahteva ustrezne izkušnje in fizično pripravljenost, pot pa je v zgornjem delu le skopo označena. A vendarle velja, da gre v pričujočem primeru za najlažji pristop na drugo najvišjo točko obhodnice "7 Summits of Stubai" in obenem za enega najugodnejših pristopov v osrčje pogorja Hochstubai - še posebej ob pristopu iz Avstrije. Za razliko od večine poti na najvišje vrhove Stubajskih in sosednjih Ötztalskih Alp vsaj od visokega poletja naprej za vzpon praviloma ne potrebujemo zimske opreme; vseeno pa zaradi siceršnjih značilnosti Visokega Stubaja in možnosti alternativnih pristopov, ki slednjo zahtevajo, priporočam polno ledeniško garnituro.
Južno od vrha se nahajata koči Becherhaus in Müller Hütte, ki ponujata možnost prenočišča, poti do nju pa sta tehnično zahtevnejši od opisane poti vzpona.
Ob poti: Sulzenauhütte (2191m), Seescharte (2762m)
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
Diskusija o izletu Parkirišče Sulzenauhütte - Wilder Freiger (mimo Sulzenauhütte in preko sedla Seescharte)
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.