Planinski dom Maks Plotnik - Okić (Žoharov plezalni pot)

Dostop do izhodišča:
a) Preko MP Brežice / Bregana se zapeljemo na Hrvaško, avtocesto pa zapustimo na izvozu Samobor. Ko prispemo v omenjeni kraj gremo proti jugu v smeri Zagreba. Ob bencinski črpalki pri južnem izhodu iz mesta gremo desno in se naprej peljemo v smeri vasi Mirnovec in Kladje. Ko nas cesta pripelje do prevala s serpentinami gremo desno v vas Konščica in se nato peljemo proti zahodu v smeri vasi Terihaji. V nadaljevanju bomo ob cesti opazili oznake za Dom pod Okićem (ulica se imenuje Starogradska ulica), ki nas usmerijo levo.
b) Iz Prekmurja in okolice Maribora se najprej zapeljemo do MP Gruškovje / Macelj in z vožnjo nadaljujemo po avtocesti do razcepa Jankomir, kjer zavijemo levo v smeri Ljubljane in Samobora. Avtocesto zapustimo na izvozu za Samobor, nato pa z vožnjo nadaljujemo po zgornjem opisu.
Ker je parkirišče ob domu premajhno za vse obiskovalce in tudi orientacijsko precej težko prispemo do njega, priporočam, da do koče prispemo po pešpoti iz Novega Sela Okićka.

Opis poti:
Od doma Maks Plotnikov gremo rahlo na vzhod in pridemo na razpotje. Levo gre lažja pot, desno navzdol gre pot proti naselju Sveti Martin in Novo selo Okićko (Podgrađe), mi pa gremo naravnost. Pot gre najprej po zložnem travniku in potem preide v gozd. V gozdu po podlaga vse bolj kamnita, mi pa prispemo na razpotje, kjer se v smeri navzdol odcepi Dragojlina pot, mi pa gremo levo navzgor
Za razpotjem postane pot bolj zahtevna, mi pa se vzpnemo pa spustimo po skalah in pridemo do začetka plezalnega dela.
Najtežji del poti je prav na začetku, kjer prvo prečimo izpostavljeno pečino. Potem pa gre pot ob jeklenici navpično navzgor. V pomoč nam je nekaj klinov. Ko premagamo kakih deset navpičnih metrov vzpona pot zavije rahlo levo in se za malo položi. Tu je najtežjega dela konec.
Zdaj nas čaka nova strmina z enim kar zahtevnim skalnatim skokom. Ves čas nam je v pomoč jeklenica in nekaj klinov. Ko se ta del konča je tudi konec varoval. za nami se odpre izjemen razgled na jugovzhod.
Ko zapustimo varovala bo kmalu tudi konec Žoharjeve poti. Zdaj se priključimo na Dragojlino pot in premagamo še nekaj tehnično nezahtevnim skal in potem pridemo do mesta, kjer se priključimo lahki poti. Do vrha in starega gradu Okića je od tu še nekaj minut.
Žal je stari grad Okić ruševina. Ker jo je prerasel gozd s samega vrha ni lepšega razgleda.
Pot je dobila ime po Dragutinu Belačiću - Žoharju, alpinistu iz Samobora.

Priporočamo: podobni izleti