Pod Zjabci - Lanževica (po Rapalski meji)
Izhodišče: Pod Zjabci (745 m)
Širina/Dolžina: | 46,3261°N 13,6982°E |
| |
Ime poti: po Rapalski meji
Čas hoje: 4 h
Zahtevnost: zahtevno brezpotje
Višinska razlika: 1258 m
Višinska razlika po poti: 1300 m
Zemljevid: Julijske Alpe - zahodni del 1:50.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 9.336
| 2 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
a) Najprej se zapeljemo v Kranjsko Goro, nato pa z vožnjo nadaljujemo preko prelaza Vršič proti Bovcu. Kmalu za galerijo Berebica, bomo prišli v vas Soča, kjer zavijemo levo preko mostu čez reko Sočo (smer turistična kmetija Jelinčič in kamp Korita). Za mostom, ne zavijemo levo proti kampu, ampak z vožnjo nadaljujemo naravnost po vzpenjajoči asfaltni cesti. Naprej se vzpenjamo čez prostrane travnike, sredi katerih stoji nekaj posameznih koč, nato pa cesta preide v gozd. Višje cesta zavije precej v levo ter nas pripelje do Pod Zjabcev, kjer opazimo planinske smerne table za planino Za skalo, Dom na Komni in Triglavska jezera. Parkiramo na primernem mestu ob cesti.
b) S primorske strani, pa se najprej zapeljemo v Bovec, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Trenti. Proti koncu vasi Soča, pa zavijemo desno v smeri turistične kmetije Jelinčič in kampa Korita. Za mostom, ne zavijemo levo proti kampu, ampak z vožnjo nadaljujemo naravnost po vzpenjajoči asfaltni cesti. Naprej se vzpenjamo čez prostrane travnike, sredi katerih stoji nekaj posameznih koč, nato pa cesta preide v gozd. Višje cesta zavije precej v levo ter nas pripelje do Pod Zjabcev, kjer opazimo planinske smerne table za planino Za skalo, Dom na Komni in Triglavska jezera. Parkiramo na primernem mestu ob cesti.
Opis poti:
Od Pod Zjabcev se usmerimo na markirano pot, ki po desni strani obide bližnji koči. Za kočama gre pot v gozd ter nas hitro pripelje na manjše razpotje, kjer nadaljujemo desno preko potoka. Na drugi strani potoka pot zavije levo in se prične zmerno vzpenjati skozi strnjen gozd. Vzpon nadaljujemo po stari mulatjeri, ki je na več mestih že pošteno načeta, le ta pa nas višje pripelje do kratkega strmega skalnatega dela. Preko omenjenega dela nas vodi lepo vzdrževana in široka mulatjera, nas pa pot, nad omenjenim delom pripelje do razgledne točke, s katere se nam odpre lep razgled na Bavški Grintavec.
Od razgledne točke, se pot vrne v gozd in se hitro vzpne do starega korita z vodo (tu je ob poti manjši studenček, ki pa v sušnih obdobjih presahne). Nad koritom pot zavije nekoliko levo, nato pa se v številnih okljukih vzpenja skozi gozd. Višje se steza nekoliko položi in nas pripelje na manj opazno razpotje, kjer se v levo odcepi opuščena pot proti planini Za skalo.
Od tu še naprej nadaljujemo naravnost, nas pa spet nekoliko bolj strma pot, po 10 minutah nadaljnje hoje, pripelje do naslednjega, tokrat povsem neoznačenega razpotja. Tu se v desno odcepi neoznačena stezica, ki vodi k bližnji lovski koči in naprej proti planini za Črnim vrhom, v levo se odcepi lovska pot proti planini Za skalo, mi pa nadaljujemo naravnost do bližnjega naslednjega razpotja, ki pa je nekoliko bolje označeno.
Tu nadaljujemo naravnost oz. rahlo desno, po markirani poti v smeri Triglavskih jezer in Komne. Pot nadaljujemo po zložni poti, ki nas skozi iglasti gozd, pripelje do razcepa poti.
Z razcepa nadaljujemo po desni poti v smeri Komne (levo Triglavska jezera), le ta pa po desni strani obide Dol za Bajarjem. Na drugi strani doline, se pot prične, najprej zložno, nato pa strmeje vzpenjati. Strmina hitro popusti, nas pa vse bolj razgledna pot, pripelje v niz manjših dolinic, po katerih se zložno vzpnemo do Oslove škrbine.
Z Oslove škrbine, se markirana pot prične spuščati proti planoti Lepa Komna, mi pa jo ravno na tem mestu zapustimo in vzpon nadaljujemo desno po brezpotju.
Z Oslove škrbine nadaljujemo nekako v smeri zahod do jugozahod, višje pa že skoraj jug, naša orientacija za v naprej, pa naj bo greben, ki se nadaljuje vse do vrha Lanževice.
S škrbine se najprej vzpenjamo čez lepo prehoden brezpotni svet, nato pa nam enostaven prehod zapre strmo pobočje. Tu imamo za nadaljevanje dve možnosti. Lahko se vzpnemo naravnost navzgor po precej strmem in deloma krušljivem pobočju, lahko pa nadaljujemo nekoliko levo ter se ob in deloma skozi rušje vzpnemo na greben, kjer se nam priključi nekoliko težja varianta. Naprej obe poti potekata po ter občasno ob grebenu, ki pa naprej ni več posebej zahteven. Višje lahko kratek strm del obidemo po desni strani čez manjše melišče, nato pa nadaljujemo po grebenu, na katerem lahko opazimo stare mejne kamne, nekdanje Rapalske meje. Tej vse bolj razgledni in v zgornjem delu tudi lepo prehodni "poti", sledimo vse do 2003 m visoke Lanževice.
Ob poti: Oslova škrbina (1825m)
Izlet lahko podaljšamo do naslednjih ciljev: Velika Baba
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
Diskusija o izletu Pod Zjabci - Lanževica (po Rapalski meji)
|
Zgembo30. 04. 2017 |
A mogoče kdo ve kje se da dobiti žig?
|
|
|
|
darinka426. 11. 2021 13:39:06 |
Opisano spodnje korito, kjer naj bi tekla voda je bilo sušno. Morda je več vode spomladi. Kar malo razočarana sva bila, ker se že drugič bolj zaradi snega nisva odločila po grebenu od Oslove škrbine vse do vrha. Predvsem ker ne veš kako je s snegom na poti. V tretje morda spomladi bo šlo lažje. Tudi potka , ki se odcepi za Kaluder mimo lovske koče in opuščene planine za Črnim vrhom se potem izgubi. Če bo tam kdo hodil naj ima navigacijo. Na teh poteh redkokoga srečaš.
|
|
|
|
mirank26. 11. 2021 14:09:11 |
Iz tega izhodišča še nikoli nisem šel in me tudi ne mika, pa se vsako leto vsaj enkrat podamo v tiste robe. Vedno štartamo pri rampi! Kar se tiče steze pa marsikje uporabljam taktiko, da hodim kot drugi in kričim "tukaj je hojeno"
|
|
|
|
darinka44. 10. 2023 09:47:24 |
Kdor čaka dočaka. Včeraj nam je v lepi jesenski idili uspelo prehodit pot po Rapalski meji. Od Pod Zjabci smo se namenili na Mala Vrata. Tam smo že hodili, ko smo šli na Kal. Potem pa po brezpotju , mimo mejnih kamnov , nekoč rapalske meje. Vse do vrha Lanževice. Sestopali smo po nam že poznani poti pod Babo in Kaludrom. Poti niti ne bi rekla, ker jo ni več. Čeprav nekoč vrisane v garminu, ne obstajajo več, ker so se zarasle. In ruševja je tam tudi vsako leto več. Kljub temu, da smo tam že hodili, smo iskali prehode . Kakšne pol ure izgubili kot če bi šli po levi strani ob sestopu z Lanževice. . Tura niti ni bila kratka. Enih 17 km je naneslo hoje in skoro 1600 višincev.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.