Poštarski dom pod Plešivcem - Plešivška kopa (Kozarnica)

Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Maribor se usmerimo na izvoz Žalec, nato pa cesti sledimo v smeri Velenja, kjer v večjem križišču sredi mesta nadaljujemo desno v smeri Slovenj Gradca. V Slovenj Gradcu, v bližini črpalke nadaljujemo levo v smeri vasi Podgorje, Sele in Ravne na Koroškem. Naprej se peljemo po regionalni cesti proti Ravnam na Koroškem, nato pa pri kraju Vrhe nadaljujemo levo v smeri vasi Sele in cerkve sv. Roka. Od cerkve nadaljujemo po asfaltirani cesti, le ta pa nas malo višje pripelje do križišča, kjer se na levo odcepi cesta, ki vodi do Poštarskega doma. Lokalni cesti nato v prvem križišču sledimo desno, v drugem pa levo (obakrat smer Poštarski dom). Omenjeni cesti sledimo vse do Poštarskega doma, kjer na parkirišču v njegovi bližini parkiramo.
Možen je tudi dostop z Raven na Koroškem.

Opis poti:
Od poštarskega doma se usmerimo na makadamsko cesto po kateri gre tudi markirana pot na Uršljo Goro. Že po nekaj metrih se desno odcepi pot preko Kozarnice, mi pa sledimo markirani poti, ki na Uršljo goro vodi preko Kala. Cesta se strmo vzpenja a že kmalu pridemo do travnikov, in na najvišji točki, kjer se nam odpre širen razgled na Slovenj Gradec in mislinjsko dolino opazimo zidano kapelico. Markirana pot gre tukaj naravnost proti kmetiji, mi pa zavijemo desno na gozdni kolovoz, ki se položno vzpne preko travnika. Gozdna cesta gre sprva skozi gozd, ko pa pridemo, do jase se poti razcepita. Mi se usmerimo desno naprej po cesti, ki je ponavadi bolj zvožena od ceste levo, ki se slepo konča v gozdu. Strmo obkrožimo omenjeno jaso, ter po zložnem vzponu skozi gozd pridemo na položen svet za Ravnjakovim vrhom. Tukaj se kolovoz nekoliko spusti, mi pa pred tem zavijemo desno v gozd in se usmerimo naravnost proti grebenu, ki ga opazimo pred nami. Greben se postopno dviga proti severnemu robu Plešivške kope. Ves čas mu sledimo in za razliko od prej temačnega pretežno smrekovega gozda so tukaj v glavnini listavci, zato med vitkimi bukovimi debli pogled na levo seže po vsej zgornji Mislinjski dolini. Nato prečkamo gozdno cesto, takoj nad njo pa se greben razširi in postavi nekoliko bolj pokonci, saj se zlije s severnim pobočjem gore, ki se nenadoma dvigne naravnost pred nami. Levo se med smrekovimi debli dvigajo strmi apnenčasti skalni skladi, mi pa poiščemo stezo, ki pelje na desno. Po prvi negotovosti o tem ali smo šli prav, steza skrita pod odpadlim listjem hitro postane bolj izrazita in očitna. Tukaj nimamo kje zgrešiti le v spodnjem delu se pot razcepi in mi izberemo desno, ki se dviguje dalje. V ključih se vzpenjamo mimo številnih izruvanih smrekovih štorov in debel, zato je zaradi gostega gozda in osojnega pobočja tukaj prav temačno in hladno. Vrh strmine, ko že zaslutimo, da je bo konec, pot zapusti žleb, se preko nekaj gozdne trave in med mladimi, ter gostimi smrekami slepo konča na položnejšem svetu. Mi gremo kar naravnost, skozi gozd, spet nekoliko strmo med skalami povsem poraščenimi z zelenim mahom. Naenkrat se znajdemo na položni gozdni cesti. Desno se usmerimo nanjo in po nekaj metrih pridemo do križišča ob katerem vidimo plastični zabojnik v lasti lovske družine Slovenj Gradec. Ena pot zavije ostro levo mi pa gremo naravnost in že kmalu se prej široka cesta začne izgubljati ter nato skoraj povsem izgine. In ko le še slutimo nekdanji kolovoz se spet malo vzpnemo, in ko preko severnega pobočja na desni med drevjem uzremo obširen razgled proti Mežiški dolini se obrnemo na levo. Hitro stopimo na vršno ravnino Plešivške kope in zopet opazimo stezo med gosto podrastjo. Če gremo levo po nekaj metrih pridemo na vzhodni vrh, mi zavijemo desno in prav tako po nekaj metrih stopimo na zahodni kak meter nad ravnino dvigajoči se vrh oz. kup apnenčastih skal, ki so videti, kot bi jih nekdo sem naložil. Vršni del je povsem poraščen zato na jug nimamo razgleda in le med drevjem proti zahodu ozremo stolp in cerkev na Uršlji gori. Popolnoma drugače je z razgledom proti severu. Nekaj metrov od vrha je nad strmim pobočjem in skalovjem gozd toliko razredčen, da lahko uživamo ob razgledu po spodnji Mežiški dolini z Ravnami in Kotljami ter vse do Labotske doline nad katero kraljuje Golica.
Sestopimo lahko po isti poti, ali pa gremo še do vzhodnega vrha, se z njega nekoliko spustimo in pridemo na zaplate skrčenega gozda nad vzhodnim pobočjem ter se naužijemo še razgleda proti Pohorju, Paškem Kozjaku in Šaleški dolini sredi katere kraljujejo dimniki TE Šoštanj. Tukaj poiščemo gozdno pot, ji sledimo na levo in pridemo do prej omenjenega križišča kjer je plastični zabojnik. Pri sestopu je potrebno paziti, da najdemo pot vzpona, ker spust preko skalnega in strmega pobočja kar počez bi znal biti prenevaren.

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti