Pri Mlinču - Mangart (čez Gladki rob in po italijanski poti)

Dostop do izhodišča:
a) Preko MP Rateče se zapeljemo v Italijo, nato pa v Trbižu / Tarvisio zavijemo levo v smeri Predela / Cave del Predil. Po nekaj 100 m gremo še enkrat levo v isti smeri, nato pa v križišču ob Rabeljskem jezeru / Lago del Predil nadaljujemo naravnost po glavni cesti v smeri Slovenije (desno Nevejski preval (Na Žlebeh) / Sella Nevea). Sledi nekaj serpentin ter vožnja skozi tunel, nato pa prispemo do MP Predel, za katerim ponovno zapeljemo v Slovenijo. V nadaljevanju se pričnemo spuščati, nato pa pred mostom z največjim lokom v Julijskih Alpah (most preko Mangartskega potoka (na cestni tabli označeno most Predel 129 m)) zavijemo levo v smeri Mangarta. takoj za križiščem se odcepi stranski krak ceste, kjer je označeno parkirišče.
b) S Primorske se zapeljemo do Loga pod Mangartom, od tam pa z vožnjo nadaljujemo proti Italiji. Še preden prispemo do MP Predel, pa za mostom Predel (most čez Mangartski potok) zavijemo desno v smeri Mangarta. Parkiramo takoj za mostom na označene parkirišču ob stranskem kraku ceste.

Opis poti:
Z izhodišča nadaljujemo po asfaltni cesti, ki vodi proti Mangartskemu sedlu, mi pa se po njej vzpenjamo do prvega desnega ovinka, oz. do mesta, kjer ta preči Mangartski potok. Na omenjenem ovinku, še preden prečimo most, nadaljujemo naravnost na pešpot v smeri Mangartske planine. Pot nadaljujemo ob lepem pogledu na Mangart, po poti, ki se vzpenja vzporedno s potokom, nekoliko višje pa prečimo še plaz Stože, ki se je sprožil novembra 2000. Ko zapustimo območje plazu postopoma preidemo v gozd, skozi katerega se zmerno vzpnemo do zahodnega roba Mangartske planine.
Ko stopimo na planino se sprehodimo do bližnje pastirske koče, za katero nadaljujemo po nekoliko zaraščeni poti, ki vodi preko planine. Za prečenjem planine prispemo v pas gozda, nato pa hitro dosežemo ožji pas travnika, po katerem se nadaljuje stara opuščena cesta (do sem lahko tudi, če na planini nadaljujemo po cesti in nato na prvem razpotju levo v smeri Mangartskega sedla). Slabša cesta oz. kolovoz se zložno vzpenja, nato pa, ko prečimo hudournik se le ta dokončno spremeni v planinsko pot. Sledi nekaj minut zmernega vzpona, nato pa prečimo asfaltno cesto. Na drugi strani ceste se vzpnemo po zložnih stopnicah, nato pa dosežemo jaso, kjer pot zavije levo ter se prične razmeroma strmo vzpenjati. Po nekaj minutah vzpona ponovno dosežemo cesto, po njej pa nadaljujemo do bližnjega ovinka, kjer se s ceste odcepi pot, po kateri bomo nadaljevali.
Tu se markirana pot nadaljuje po cesti, mi pa nadaljujemo po neoznačeni stezici, ki preide v gozd. V nadaljevanju se strmo vzpenjamo po poti, ki sprva še poteka skozi gozd, nato pa se nam odpirajo vedno lepši razgledi, ki sežejo proti Rombonu, Jerebici... Višje se vrnemo na cesto, po kateri z izjemo nekaj bližnjic nadaljujemo do dela, kjer se prične daljše prečenje proti desni. Za tem, ko prečimo dokaj mogočno grapo hudournika Nakel, bomo kmalu na levi strani ceste opazili krajše stopnice, po katerih se vzpnemo na bližnje travnato pobočje, kjer se nadaljuje sledljiva, a še naprej neoznačena pot. Pot kmalu zavije levo ter se prečno vzpne do roba grape, kjer stoji kovinski drog z roza in rumenim trakom. Tu se pot ponovno obrne proti desni, nato pa se prečno vzpenja čez nekoliko bolj strma travnata pobočja. Pot, s katere se nam odpirajo vedno lepši razgledi in katera poteka po stari mulatjeri nas višje pripelje do ruševin, ki se nahajajo nekoliko nad naslednjo grapo. Po stari mulatjeri nadaljujemo po bolj strmem pobočju, ki nas vodi proti grapi. Le malo preden dosežemo grapo, pa se neoznačena pot razcepi na dva dela, mi pa nadaljujemo levo (naravnost Mangartska koča na Mangartskem sedlu) na pot, ki preide na travnato pobočje in kmalu zavije desno. Sledi prečni vzpon po nekoliko zaraščeni stezici, ki se vzpenja po pobočjih Male špice, vrha, ki se dviga zahodno od Mangartskega sedla. Višje dosežemo mejni greben, kjer se nam v nekakšni škrbini Čez jezik priključi markirana pot od Belopeških jezer (pot čez Plazje).
Tu nadaljujemo desno ter se po širši stezici spustimo do Mangartskega sedla, kjer se povsem približamo Mangartski cesti. Nadaljujemo po mejnem grebenu, s katerega se nam odpre lep razgled, ki seže vse do najvišjega vrha Visokih Tur v Avstriji - Velikega Kleka, nas pa pot postopoma pripelje na pobočja 2200 metrov visokega Travnika (Strmi nos), kjer pot zavije rahlo proti desni. Za prečenjem Travnika prispemo v nekoliko bolj kamnit svet pod Rateškim Malim Mangartom, za njim pa kmalu prispemo na označeno razpotje, kjer se ločita italijanska in slovenska pot.
Nadaljujemo levo po tehnično lažji italijanski poti, ki že po krajšem vzponu preide na italijansko stran masiva Mangarta. V nadaljevanju se sprva le zmerno vzpenjamo, že po nekaj minutah pa pot postane precej strma in nas pripelje na gladke skalnate plošče, kjer nam je v pomoč nekaj varoval, predvsem jeklenic. Za tem delom se pot obrne nekoliko proti levi in preide na strma melišča, kjer se v zgodnjem poletju še zadržujejo snežišča (cepin, dereze). Preko melišč se prečno vzpenjamo, pot pa se v nadaljevanju obrača vse bolj proti desni. Pot, ki je večji del tudi izpostavljena padajočemu kamenju, pa višje preide na vzhodno stran gore, kjer je označeno razpotje.
Nadaljujemo desno v smeri Mangarta (levo Jalovec, Vevnica, Tamar) po poti, ki se še naprej obrača proti desni. Višje prečimo še eno grapo, nato pa se pričnemo precej strmo vzpenjati po strmem pobočju, ki je zaradi precejšnjega obiska še dodatno izpostavljeno padajočemu kamenju. Ko se pot po nekaj minutah položi, nas do vrha loči le še nekaj 10 korakov, ob izjemnih razgledih po bližnji in daljni okolici.
Pri Mlinču - Mangartska planina 35 minut, Mangartska planina - Mangartsko sedlo 2:10, Mangartsko sedlo - Mangart 2:00.

Ob poti: Mangartska planina (1295m), Mangartsko sedlo (2055m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga