Pri Mlinču - Mangart (italijanska pot)
Izhodišče: Pri Mlinču (1094 m)
Širina/Dolžina: | 46,4234°N 13,5937°E |
| |
Ime poti: italijanska pot
Čas hoje: 4 h 45 min
Zahtevnost: zahtevna označena pot
Višinska razlika: 1585 m
Višinska razlika po poti: 1585 m
Zemljevid: Julijske Alpe - zahodni del 1:50.000
Priporočena oprema (poletje): čelada, svetilka
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze, svetilka
Ogledov: 13.080
| 2 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
a) Preko MP Rateče se zapeljemo v Italijo, nato pa v Trbižu / Tarvisio zavijemo levo v smeri Predela / Cave del Predil. Po nekaj 100 m gremo še enkrat levo v isti smeri, nato pa v križišču ob Rabeljskem jezeru / Lago del Predil nadaljujemo naravnost po glavni cesti v smeri Slovenije (desno Nevejski preval (Na Žlebeh) / Sella Nevea). Sledi nekaj serpentin ter vožnja skozi tunel, nato pa prispemo do MP Predel, za katerim ponovno zapeljemo v Slovenijo. V nadaljevanju se pričnemo spuščati, nato pa pred mostom z največjim lokom v Julijskih Alpah (most preko Mangartskega potoka (na cestni tabli označeno most Predel 129 m)) zavijemo levo v smeri Mangarta. takoj za križiščem se odcepi stranski krak ceste, kjer je označeno parkirišče.
b) S Primorske se zapeljemo do Loga pod Mangartom, od tam pa z vožnjo nadaljujemo proti Italiji. Še preden prispemo do MP Predel, pa za mostom Predel (most čez Mangartski potok) zavijemo desno v smeri Mangarta. Parkiramo takoj za mostom na označene parkirišču ob stranskem kraku ceste.
Opis poti:
Z izhodišča nadaljujemo po asfaltni cesti, ki vodi proti Mangartskemu sedlu, mi pa se po njej vzpenjamo do prvega desnega ovinka, oz. do mesta, kjer ta preči Mangartski potok. Na omenjenem ovinku, še preden prečimo most, nadaljujemo naravnost na pešpot v smeri Mangartske planine. Pot nadaljujemo ob lepem pogledu na Mangart, po poti, ki se vzpenja vzporedno s potokom, nekoliko višje pa prečimo še plaz Stože, ki se je sprožil novembra 2000. Ko zapustimo območje plazu postopoma preidemo v gozd, skozi katerega se zmerno vzpnemo do zahodnega roba Mangartske planine.
Ko stopimo na planino se sprehodimo do bližnje pastirske koče, za katero nadaljujemo po nekoliko zaraščeni poti, ki vodi preko planine. Za prečenjem planine prispemo v pas gozda, nato pa hitro dosežemo ožji pas travnika, po katerem se nadaljuje stara opuščena cesta (do sem lahko tudi, če na planini nadaljujemo po cesti in nato na prvem razpotju levo v smeri Mangartskega sedla). Slabša cesta oz. kolovoz se zložno vzpenja, nato pa, ko prečimo hudournik se le ta dokončno spremeni v planinsko pot. Sledi nekaj minut zmernega vzpona, nato pa prečimo asfaltno cesto. Na drugi strani ceste se vzpnemo po zložnih stopnicah, nato pa dosežemo jaso, kjer pot zavije levo ter se prične razmeroma strmo vzpenjati. Po nekaj minutah vzpona ponovno prečimo cesto, nato pa jo le nekaj korakov višje še enkrat dosežemo.
Tu se markirana pot nadaljuje desno (levo neoznačena pot čez Gladki rob) ter nas ob lepih pogledih na Loško steno pripelje do manjšega tunela. Za tunelom se nam odpre še lep pogled proti Mangartu, nato pa, ko prispemo v pas macesnovega gozda, zapustimo cesto in nadaljujemo levo po markirani poti, ki seka ovinek. Ko po nekaj korakih ponovno stopimo na asfaltno cesto, pa jo le prečimo ter vzpon nadaljujemo po markirani poti, ki se najprej zmerno vzpne, nato pa se položi in se nadaljuje prečno proti desni. Med prečenjem najprej prispemo do manjše grape, nato pa še do hudourniške grape Nakel (grapa Nakel se začne že na samem mejnem grebenu, nato pa se strmo spušča vse do reke Koritnice (v spodnjem delu teče potok pod imenom Ilovec)). Iz grape izstopimo prečno proti desni, nato pa pot zavije levo ter se prične strmo vzpenjati. Nekaj minut se strmo vzpenjamo, nato pa se ponovno približamo hudourniku, kjer pa pot zavije desno ter se prečno vzpne čez krajši skok. Za skokom se pot nekoliko položi, nato pa nas čez večinoma travnato pobočje, ob lepih pogledih na okoliške gore ponovno pripelje do Mangartske ceste, kateri sledimo v desno. Že kmalu za tem, ko stopimo na cesto nas pot pripelje do zadnjega tunela, ki je kar dolg. Ker je cesta dokaj prometna, je dobro, da v tunelu uporabimo svetilko, da nas bodo drugi udeleženci lažje opazili. Za tunelom prečimo še eno grapo, nato pa prispemo do manjšega križišča, kjer nadaljujemo levo v smeri Mangartske koče na Mangartskem sedlu. Od križišča sledi le še nekaj minut hoje in prispemo do omenjene planinske koče.
Za kočo poiščemo nadaljevanje markirane poti, ki vodi proti Mangartskemu sedlu. Pot naprej se najprej zložno, nato pa zmerno vzpenja po razglednem travnatem pobočju. Višje dosežemo asfaltno cesto, na njo pa stopimo ravno na križišču, kjer se prične enosmerna cesta. Nadaljujemo po zgornji desni cesti, z nje pa gremo že kmalu levo na markirano pešpot (nadaljujemo lahko tudi po cesti in se na mejni greben oz. na prečno pot pod Travnikom povzpnemo z nekaj minut oddaljene leve serpentine), po kateri se mimo manj znanega dvatisočaka (Rdeča glava 2043 m) povzpnemo do Mangartskega sedla.
Preden dosežemo sedlo še enkrat prečimo cesto, nato pa, ko dosežemo greben, nadaljujemo desno. Pot naprej nas vodi ob lepih razgledih proti Mangartskim (Belopeškim, tudi Klanškim) jezerom in ostalim okoliškim goram, razgled pa seže vse do Karnijskih Alp, Ziljskih Alp in Visokih Tur. Sledi nekajminutno prečenje, nato pa se nam z desne priključi prej omenjena pot, ki se umakne Mangartskemu sedlu. Za prečenjem Travnika oz. Strmega nosa, sledi še prečenje pod strmim Rateškim Malim Mangartom, nato pa hitro dosežemo označeno razpotje, kjer se ločita italijanska in slovenska pot.
Nadaljujemo levo po tehnično lažji italijanski poti, ki že po krajšem vzponu preide na italijansko stran masiva Mangarta. V nadaljevanju se sprva le zmerno vzpenjamo, že po nekaj minutah pa pot postane precej strma in nas pripelje na gladke skalnate plošče, kjer nam je v pomoč nekaj varoval, predvsem jeklenic. Za tem delom se pot obrne nekoliko proti levi in preide na strma melišča, kjer se v zgodnjem poletju še zadržujejo snežišča (cepin, dereze). Preko melišč se prečno vzpenjamo, pot pa se v nadaljevanju obrača vse bolj proti desni. Pot, ki je večji del tudi izpostavljena padajočemu kamenju, pa višje preide na vzhodno stran gore, kjer je označeno razpotje.
Nadaljujemo desno v smeri Mangarta (levo Jalovec, Vevnica, Tamar) po poti, ki se še naprej obrača proti desni. Višje prečimo še eno grapo, nato pa se pričnemo precej strmo vzpenjati po strmem pobočju, ki je zaradi precejšnjega obiska še dodatno izpostavljeno padajočemu kamenju. Ko se pot po nekaj minutah položi, nas do vrha loči le še nekaj 10 korakov, ob izjemnih razgledih po bližnji in daljni okolici.
Pri Mlinču - Mangartska planina 35 minut, Mangartska planina - Mangartska koča 1:45, Mangartska koča - Mangartsko sedlo 25 minut, Mangartsko sedlo - Mangart 2:00.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
Diskusija o izletu Pri Mlinču - Mangart (italijanska pot)
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.