Ridovc / Ridovcsäge - Košutnikov turn (ob Mrzlem potoku in čez Cjajnik)

Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Ljubelj (Tržič), nato pa z vožnjo nadaljujemo v smeri Celovca / Klagenfurt. Za predorom Ljubelj se cesta prične spuščati, mi pa ji sledimo do križišča, kjer se rahlo desno ter navzdol odcepi cesta proti kraju Borovlje / Ferlach. Cesta, ki se še naprej spušča nas hitro pripelje do omenjenega kraja, kjer kmalu prečimo železniško progo. Le malo za progo se priključimo na drugo cesto, kateri sledimo v desno, mi pa se po njej peljemo v smeri kraja Sele / Zell - Pfarre. Višje nas cesta vodi skozi krajšo slikovito sotesko, nato pa že kmalu prispemo do ostrega levega ovinka pri domačiji Ridovc, kjer opazimo rumene planinske smerne table in avtobusno postajo. Parkiramo nekje v bližini na primernem mestu ob cesti.

Opis poti:
Od avtobusne postaje Ridovc nadaljujemo po asfaltni cesti (desno po makadamski cesti 15 minut daljša pot po dolini Hude jame), katero po nekaj metrih zapustimo in nadaljujemo desno proti bližnji stanovanjski hiši, katero obidemo po levi strani. Za hišo se cesta spremeni v kolovoz, po katerem se nato nekaj časa vzpenjamo ob Mrzlem potoku. Višje se priključimo gozdni učni poti in ji sledimo v desno, kjer najprej prečimo potok, nato pa jo po krajšem vzponu zapustimo, saj nas markacije povedejo levo na razmeroma strmo stezico. Nekaj časa se razmeroma strmo vzpenjamo, nato pa se pot in pobočje položita. Sledi kratka hoja po kolovozu, nato pa prečimo cesto, ki vodi od naselja Sele proti Koči pod Košuto.
Sledi nekajminutni strm vzpon, nato pa se vrnemo na cesto, mi pa po njej prispemo iz gozda v Mrzli log.
Od tu lahko nadaljujemo desno po markirani poti, ki se nadaljuje po dnu dolinice, ali pa po vzporedni makadamski cesti. Kjerkoli že nadaljujemo bomo po približno 15 minutah nadaljnje hoje prišli do Koče pod Košuto in nekaj korakov naprej še do parkirišča.
S parkirišča se usmerimo proti jugovzhodu za oznakami Lärchenturm / Cjajnik, Koschutnikturm / Košutnikov turn. Na začetku poti bomo tudi opazili veliko tablo s sliko Košute in natančno vrisanimi potmi na Cjajnik in Košutnikov turn. Pot nato nekaj časa poteka skozi gozd proti vzhodu in nas pripelje do razpotja kjer se usmerimo desno za oznakami Cjajnik. Kmalu pridemo iz gozda do melišča katerega nato v vzponu prečimo proti zahodu (v smeri proti Cjajniku). Pri prečenju melišča sledimo rdeče belim markacijam, velike rumene markacije na skalah pa naj nas ne zmedejo, saj vodijo po melišču navzgor proti grapi, ki vodi proti Cjajnikovi škrbini.
Pri vstopu v plezalni del poti se obvezno opremimo s čelado in samovarovalnim kompletom, zelo priporočljiva pa je tudi uporaba plezalnih rokavic. Pot se že na začetku strmo vzpne in nato preči strmo steno v desno. Pot je vseskozi dobro zavarovana z jeklenico, občasno nam je v pomoč tudi kakšna skoba, vendar precej manj kot bi morda kdo pričakoval. Stopov ni veliko in veliko dela pri vzponu moramo opraviti z rokami. Pot nato kar nekaj časa poteka rahlo v desno in se kar nekajkrat skoraj navpično vzpne. Kasneje pot zavije v levo in se vzpne po nekoliko lažjem rahlo poraščenem pobočju. Za kratek čas se nam tudi pokaže vrh Cjajnika, nato pa ponovno vstopimo v steno. Ponovno se zelo strmo vzpnemo in tudi izpostavljenost postaja vse večja. Strmina v nadaljevanju le redko popusti, nato pa pot zavije rahlo v desno in nas pripelje do razpotja pod vršnim stolpom. Na izbiro imamo dve poti, ki vodita na vrh, ne glede na to katero bomo izbrali pa nas čaka zelo zahtevno plezanje. Leva pot je označena s težavnostno stopnjo D, desna pa s težavnostno stopnjo C.
Avstrijci ocenjujejo težavnost plezalnih poti z ocenami od A do E pri čemer je A najlažja in E najzahtevnejša.
Desna lažja pot najprej obide vrh po desni strani, nato pa se na vrh vzpne z zahodne strani. Leva pot pa se od razpotja vzpne kar navpično proti vrhu. Plezanje je tu res zelo zahtevno saj v skali ni veliko oprimkov. V pomoč nam je le nekaj skob in pa navpična jeklenica.
Pot na Cjajnik je izjemno zahtevna in je primerna samo za najbolj izurjene gornike z dovolj moči v rokah in z obveznim samovarovanjem. Pot je med najtežjimi v Karavankah in težja od večine italijanskih izjemno zahtevnih poti v Julijskih Alpah.
Sestopimo lahko po poti vzpona (v zgornjem delu po poti C težavnostne stopnje). Druga možnost pa je da sestopimo proti jugu do Cjajnikove škrbine od koder nadaljujemo do glavnega grebena Košute in sestopimo na slovensko stran ali pa po plezalni poti na Košutnikov turn do izhodišča. Pot s Cjajnikove škrbine čez vzhodno grapo pa je zaradi padajočega kamenja zaprta.
Z vrha se nato spustimo po nekoliko lažji a še vedno izjemno zahtevni poti C težavnostne stopnje. Najprej moramo s severnega stolpa s pomočjo jeklenice prestopiti ozko škrbino nato pa se pričnemo spuščati po skoraj navpični steni. Kmalu bomo prišli do razpotja poti v zahodni steni Cjajnika. Usmerimo se levo proti Cjajnikovi škrbini (Lärchenscharte), desno pa vodi pot proti Koči pod Košuto. Od razpotja nato prečimo rahlo proti jugu, strmina pa ne popusti vse do Cjajnikove škrbine. Ko stopimo na trdna tla v škrbini si lahko malo oddahnemo saj je najhuje za nami. Na škrbini bomo tudi opazili stare markacije, ki s škrbine vodijo po vzhodni grapi v dolino. Ta pot ni primerna za sestop saj je zaradi velike krušljivosti zaprta.
S škrbine nato nadaljujemo po stezi, ki najprej vodi proti jugozahodu, nato pa se prične strmo vzpenjati po strmih travah proti Užniku. Sledi še rahlo krušljiv vzpon po ozki grapi in kmalu dosežemo glavni greben Košute.
Na grebenu se usmerimo levo in nadaljujemo po južni strani grebena. Pot sprva poteka po razmeroma strmih travnatih pobočjih, kasneje ko pridemo ponovno na greben pa postane pot nekoliko izpostavljena in v pomoč nam je tudi nekaj jeklenic. Z leve strani se nam nato priključi še plezalna pot na Košutnikov turn z avstrijske strani (ÖTK Steig Neu), nekaj metrov kasneje pa se nam z desne strani priključi še zahodna pot od Planine spodnja Dolga njiva. Nadaljujemo po južni strani grebena in po poti, ki postane nekoliko bolj strma kmalu dosežemo razgleden vrh.
Opisana pot je izjemno zahtevna, še posebno vzpon na Cjajnik in sestop v Cjajnikovo škrbino. Ta del poti je primeren samo za najbolj izurjene gornike z dovolj moči v rokah in z obveznim samovarovanjem. Pot na Cjajnik je med najtežjimi v Karavankah in je celo težja od večine italijanskih izjemno zahtevnih poti v Julijskih Alpah.
Sestopimo lahko po plezalni poti na Košutnikov turn (ÖTK Steig Neu).

Ob poti: Mrzli log (1185m), Koča pod Košuto / Koschutahaus (1280m), Cjajnik / Lärchenturm (1965m), Užnik (2079m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga