Rifugio Dibona - Tofana di Rozes (Via Ferrata Lipella)
Izhodišče: Rifugio Dibona (2083 m)
| Širina/Dolžina: | 46,5326°N 12,0703°E |
| |
Ime poti: Via Ferrata Lipella
Čas hoje: 5 h
Zahtevnost: izjemno zahtevna označena pot
Ferata: C/D
Višinska razlika: 1142 m
Višinska razlika po poti: 1250 m
Zemljevid: Tabacco 03 1:25.000
Priporočena oprema (poletje): čelada, komplet za samovarovanje, svetilka
Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze, svetilka
Ogledov: 31.119
 | 5 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Dostop z Gorenjske: Čez MP Rateče ali Predel do Trbiža / Tarvisio in nato po avtocesti v smeri Vidma / Udine do izvoza Tolmezzo. Iz Tolmezza cesti sledimo v smeri naselja Ampezzo in gorskega prelaza Passo della Mauria. Cesta se nato spusti in nas pripelje do križišča, kjer nadaljujemo levo (možno tudi desno) v smeri Cortine d'Ampezzo. V vseh naslednjih križiščih se držimo oznak za Cortino d'Ampezzo.
V Cortini d'Ampezzo nato sledimo oznakam za alpski prelaz Passo di Falzarego. Tej vzpenjajoči cesti nato sledimo do mesta, kjer se desno odcepi cesta v smeri koče rifugio Dibona (odcep je na višini cca 1700m). Sprva asfaltirana cesta nas višje pripelje na križišče, kjer nadaljujemo po levi spodnji cesti (desno koča Duca d'Aosta) in ji sledimo do parkirišča za kočo Dibona.
S primorske strani: Peljemo se po avtocesti proti Benetkam / Venezia. Pri kraju Portogruaro zapustimo avtocesto proti Benetkam in nadaljujemo desno po avtocesti proti kraju Pordenone. V naslednjem avtocestnem križišču v bližini kraja Conegliano nadaljujemo desno proti kraju Belluno. V bližini Belluna se avtocesta konča, mi pa v naslednjih križiščih nadaljujemo v smeri Cortine d'Ampezzo. Naprej sledimo zgornjemu opisu.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti mimo zapornice. Tej cesti sledimo do križišča s smerokazi, kjer se usmerimo levo na peš pot za oznakami »Via Ferrata Lipella«, desno pa vodi pot 403 proti koči Rifugio Giussani. Že po nekaj metrih smo ponovno na razpotju. Tokrat se usmerimo desno prav tako za oznakami »Via Ferrata Lipella«. Pot nato v vzponu preči pobočja pod mogočno južno steno Tofane proti zahodu. Sprva se vzpenjamo skozi ruševje, ki pa ga kmalu zamenja melišče. Ko se popolnoma približamo steni smo ponovno na razpotju. Usmerimo se levo in še naprej prečimo melišča proti zahodu. Desno vodi pot proti koči Rifugio Giussani, naravnost pa zavarovana pot »Grotta della Tofana«.
Po prečenju melišča bomo ponovno na razpotju, kjer se usmerimo desno za oznakami »Via Ferrata Lipella«. Pot tu zavije nekoliko proti severu nato pa kmalu vstopimo v plezalni del poti. S pomočjo skob in lestve se vzpnemo skoraj navpično navzgor. Sledi še en vzpon po lestvi, ki nas pripelje v vojaški rov (Galleria del Castelletto). Pot nas nato kar nekaj časa vodi skozi vojaške rove skozi katere se nekajkrat tudi dokaj strmo vzpnemo. Vojaški rov je dolg približno 500 metrov in se vzpne za 120 metrov. Iz predora se nato s pomočjo jeklenic spustimo na nekoliko manj strmo pobočje pod vrhom Il Castelletto. Sledi prečenje po ozkih policah proti severu, nato pa postane pot zelo zahtevna. Nekajkrat se vzpnemo skoraj navpično v pomoč pa nam je samo jeklenica. Kasneje nam je na kratkem previsnem delu v pomoč tudi skoba. Pot nato še naprej preči zahodno steno proti severu. Večinoma hodimo po ozkih policah občasno pa se strmo vzpnemo. Na poti se nekajkrat tudi nekoliko spustimo. Takšna pot se nato nadaljuje vse do razpotja malo pred vrhom Tre Dita (tri prsti). Opozoriti velja tudi, da ob prečenju ozkih polic z navpičnih sten nad nami pogosto teče voda. V času, ko se višje še topi sneg so to kar manjši slapovi, ki nas lahko pošteno namočijo.
Na razpotju se levo odcepi pot proti vrhu Tre Dita ter naprej proti koči Rifugio Giussani, mi pa se usmerimo desno kamor nas usmeri napis »Cima«. Od razpotja sledi nekoliko daljše prečenje po polici, nato pa pot zavije levo strmo navzgor. Nekajkrat se skoraj navpično vzpnemo ob jeklenici nato pa strmina za odtenek popusti. V nadaljevanju pot poteka rahlo v desno in se še naprej vzpenja ob jeklenici. Vmes je tudi nekaj zahtevnejših skoraj navpičnih vzponov. Pot še naprej poteka rahlo v desno in nas nato pripelje na melišča kjer se zavarovana pot konča.
Po vzponu po melišču nato kmalu pridemo na greben kjer se priključimo lažji poti, ki poteka po vzhodni strani gore.
Na razpotju nadaljujemo desno po grebenu po katerem se nato nekaj časa vzpenjamo. V zadnjem delu se pot grebenu umakne desno na zahodno stran. Tu je na nekaj mestih potrebno nekaj malega previdnosti saj je na poti precej grušča. Takšna pot nas nato kmalu pripelje na zelo razgleden vrh.
Sestopimo po lažji poti kateri smo se priključili ob koncu zavarovane poti.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
Diskusija o izletu Rifugio Dibona - Tofana di Rozes (Via Ferrata Lipella)
|
| JORDAN12. 08. 2011 |
V sredo 10.08.2011 sva bila na tej feratti.Vreme fantastično lepo,tudi temperatura primerna - 5°.V spodnjem delu feratte je bila na enem od prehodov črnega raza zaledenela jeklenica in tudi polica v dolžini 10m.Iskreno povedano bi tam potreboval tudi dereze,ker so bile težave zelo velike.Kamor koli si stopil je bilo ledeno in tam ti tudi v primeru zdrsa in obstanka na samovarovalnem kompletu zelo težko kdo pomaga,ker je tudi pomočnik na ledu.Verjetno bi tam prišel prav kakšen konec 10m vrvi,ravno tako pa bi dodatna vrv lahko prišla prav tudi na drugem skoku zgornjega dela feratte koder je bila ravno tako jeklenica ledena in tudi skala.Na teh mestih je prihajalo do zastojev,na feratti pa je bilo zelo veliko ljudi.Zgornji del feratte je za stopnjo težji od spodnjega paziti pa moramo tudi na padajoče kamenje in kose ledu.
|
|
|
|
| okorn16. 08. 2011 |
Najprej JORDAN hvala za komentar, vedno pride prav. V nedeljo 14.8.2011 pa sva to ferrato obdelala tudi z mojo punco, moram reč da so dolomiti res zakon, imela sva res lepo vreme in ker sva štartala zgodaj zjutraj nisva skoraj nič hodila po soncu razen vršnega grebena. Drugače je pa ferrata obnovljena in primerno varovana, kjer voda teče po policah je res malo zoprno ampak ni bilo nič zmrznjeno, svetilka je obvezna  priporočam pa tudi zgodnji štart drugače boste na vrh korakali z kakšnimi čehi midva sva jim za las ušla in sva sama hodila skoraj celo pot super. Vsi ki obožujete lepe razglede, imate dovol kondicije (tok hudo pa spet ni) si to ferrato privoščite. Za zanimivost naj povem, da ko sva bila na vrhu nas je bilo gor 9 od tega 8 slovencev. Od Kranja do Cortino d'Ampezzo je 5ur vožne ampak kar hitro mine ko si ogleduješ Italjanske vasice in mesta. Opozoril bi pa samo da je Cortino d'Ampezzo drago mesto prav tako nočitve v kočah npr. nočitev v sobi za 8 oseb v koči Dibona 45€ na osebo + zajterk in večerja, meni se to zdi kar drago v primerjavi z Slovenijo s tem, da se do te koče pripelješ z avtom. Drugače pa ni bilo slabih izkušenj. Na koncu bi se pa še zahvalil avtorju za tako podroben in lep opis.
|
|
|
|
| Kili0230. 07. 2013 |
Iscem ugodno varianto nocitev v Cortini ali okolici, pa me zanimajo vase izkusnje poleg kampov, ki jih seveda ze poznam, njihove cene so primerljive z nasimi ali celo nizje kot npr. v Posocju.
Hvala
|
|
|
|
| DARINKA51. 08. 2013 |
Mene pa zanima kakšna je cesta do rifugio Dibona, vem da je višinska omejitev, ampak naš avtodom bi šel skozi, samo me zanima širina ceste, zaradi srečevanja z drugimi avtomobili.
|
|
|
|
| DARINKA51. 08. 2013 |
Kili02, če maš avtodom, na Passo Falzarego brez problemov prenočiš, sploh zdaj v avgustu je tam natrpano avtodomarjev.
|
|
|
|
| Kili021. 08. 2013 |
Z avtodomom ne bi bil problem, zanimajo me izkušnje tistih ki imajo avto ali motor, torej nočitve na način chaletjev v Franciji, tukaj namreč nisem našel nič podobnega.
|
|
|
|
| Andreja11. 08. 2013 |
Cesta do Dibone je ozka, vendar so vmes izogibališča. Več avtomobilov srečaš, če greš gor popoldne, ko se vrečejo s tur.
|
|
|
|
| Andreja12. 08. 2013 |
V Diboni je letos polpenzion 48 eur. To je edina varianta, samo spanje ne gre. Edino mogoče v avtu ali kombiju, malo stran od koče ...
|
|
|
|
| felix18. 01. 2018 |
Imam podobno vprašanje kot predhodnik za Civetto: S katero našo zavarovano potjo se lahko primerja ferata na Tofano? Vem, da dolžina naših poti niso primerljive s to ferato, zanima me zahtevnost.
Hvala in lep pozdrav
|
|
|
|
| mirank18. 01. 2018 |
O zahtevnosti samo toliko, da ni previsnih delov, drugače je bolje, da o tem ne pišem, ker pravijo da zavajam. Midva sva tam hodila konec avgusta 2010? in je bilo na par mestih res ledeno po zajlah in tudi po tleh (ledenih sveč morje in en ribnik), povsod kjer teče ali kaplja voda.Moje mnenje je, da če ni strahu pred višino-ob prisotnosti normalne moči v rokah in ustrezni kondiciji v manj kot 8h urah si že nazaj v Diboni. Pa je prav vse glih ali so najtežji detajli na Kopiščarjevi zahtevnejši ali ne; sicer pa primerjati z našimi potmi pa ne bi hotel; je vse drugače, dolžina, izpostavljenost, višina, razgledi....Poizkusi recimo Coglians ali Colineto, ki so krajše, bližje in malo težje, potem ti bo takoj jasno  , obrneš pa tudi vedno lahko. Pa še to, če se ti zadeva zgoraj zdi prezahtevna lahko komot izstopiš tam kjer piše TRE DITA. To je enostaven izstop na greben (neizrazit vrh z ruševinami iz vojne) in v pol ure si v koči Giusani.
|
|
|
|
| don kihott23. 01. 2018 |
Te Dolomitske feratarske klasike so predvsem dolge in potrebna je splošna psihofizična pripravljenost in sreča z vremenom...Naše ZZP(ferate) pa mislim,da nobena ne doseže niti poštene ocene C po Avstriski feratarski lestvici...
|
|
|
|
| rok.si19. 08. 2019 |
Pot sva prehodila 15. avgusta in dobila takšne vtise:
Na prvem delu do točke Tre Dita je dosti hoje po policah, ki spominjajo na Kanjavčeve, je pa tudi nekaj vertikalnih odsekov, vendar je kar razčlenjena skala in nama je bil všeč.
Zgornji del pa je, kot napisano, za stopnjo težji. Po polurni hoji po dolgi polici se usmeri strmo navzgor in tako ostane do konca ferrate. Ker je prejšnjo noč deževalo je bila skala, že tako manj razčlenjena kot spodaj, mokra, tako da se je bilo treba veliko vleči po jeklenicah. Na nekaj mestih je bilo za prijateljico, ki je bolj majhne rasti zelo problematično napredovanje, saj so klini, ki nosijo jeklenico, preredko posejani. Tu sva si pomagala s trakom-zanko (gurtno) kot dodatnim stopom, privezanim na klin. Vsem, ki so manjše postave in se na pot odpravljajo po dežju, priporočam, da imajo kaj podobnega s sabo.
Vsa varovala so v brezhibnem stanju.
Drugače pa mogočna pot na mogočno goro!
|
|
|
|
| pohodnik3336. 09. 2023 21:02:56 |
Je dolga ni kaj za rečt ter zahtevna.
V suhem vremenu ni blo problema ter okol 21.8.2023 je samo na 2 mestih kapljalo na jeklenico ter po skali. Tam je bilo bolj spolzko, vendar to sta dva kratka odseka.
Je pa Tofana di Rozes čudovita gora. Od Tofan mi je najlepša.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.