Rifugio Pelizzo - Matajur

Včeraj 15.8.2012, na dela prost dan, smo z družino opravili izlet v te kraje. Zjutraj najprej na Matajur (priporočam zgodaj ker je potem že pošteno vroče, ni pa panike ker hoje res ni veliko..), sledilo je kopanje v Nadiži pri Napoleonovem mostu, obisk muzeja 1.svetovne vojne v Kobaridu, popoldansko kosilo v Mostu na Soči in domov.. Skratka super izlet ki ga priporočam vsem )

Aha, pa še za lubitelje zgodovine. V času 1.svetovne vojne je vrh Matajurja osvojil sloviti Erwin Rommel, pozneje bolj znan kot puščavska lisica. )

Zanima me ali je na vrhu zapadlo kaj snega oz. je spolzko in nevarnost zdrsa velika.

Balončki

Mi smo bili danes iz avse in dol do pelizza in nazaj gor in v avso. Na juznih pobocjih je mokro in ce je samo zemlja drsi. Se pa oob previdnosti da.

Hvala Link, mi tud. Blo fantastično. Opozoru bi le na to, da smo v koncu vasi Savoja (oz. nekaj podobnega) smo mogli obrnt, ker je fizična zapora/obvoz na Stermica. Drugače je blo super.

Po treh vzponih na Matajur iz Avse sem tokrat izbral italijansko varijanto z izhodiščem od Koče (Rifugie) Pelizzo. Najprej na vzhod do Marsinske planine, pa na sever mimo hišk in jezerca na vrh Matajurja. Nato sestop do slovenske koče Dom na Matajure in naprej oz nazaj do izhodišča. Vse je dobro označeno.Res lepa tura, malce je ponagajala le meglica, ki se je podila naokoli. Primerno tudi za družine z manjšimi otroki. Priporočam!

Zanima me, ce so gor pasniki oz. je moznost srecanja z kravami in biki? Malce nenavadno vprašanje, ampak nimam jih nobene želje srečati.

Po tej poti ne (vsaj, ko sem nazadnje šel v kopnih razmerah jih ni blo - nisem pa ziher, če jih še vedno ni), jih je pa iz Avse gor pri Mrzlem vrhu kar nekaj...

Lep kratek pohod, oblaki so danes zakrivali sosednje gore. Bo treba še 1x gor. Koča na Matajurje je pa zaprta....škoda.

Bom kar tu vprašala , če je kdo hodil na Matajur po SentieroAlpinistico Via Palma ? Tale pot naj bi bila dolga 15 km in okoli 1500 višincev.

Sem hodil, ja. Kaj naj rečem? Blazno strm gozd, dokaj slabo uhojena, vlečenje za korenine, sploh v mokrem (kar je tam kar pogosto) kar precej nevarno za zdrs. Meni ena od bolj neprijetnih poti, po katerih sem hodil. Nekje na polovici se začnejo zajle in od tam naprej je vsaj psihično precej lažje, čeprav hudih estetskih doživetij še vedno ni. Si pa vesel, ko se ti svet zgoraj odpre in kondicijsko je kar fajn tura. Pazi tudi na sestopu - tudi tam gre pot po vlažnem in izpostavljenem terenu, kjer je potrebna previdnost.
Tko da - težko bi dal enoznačen odgovor, ali jo priporočam. Striktno vzeto pot ni "lepa". So pa tudi to hribi in - človek se še vedno dobro počuti, ko pride čez. Pol pa se mora vsak sam odločit.

Darinka,
pot je res nevarna za zdrs, lani so reševali mladeniča, ki je "odletel":

https://www.rainews.it/tgr/fvg/articoli/2022/06/fvg-escursionista-torreano-disperso-matajur-stupizza-ferrata-palma-soccorso-alpino-guardia-finanza-elicottero-5ca4f030-b0ac-4bba-b3fb-b508a0b96643.html

https://www.vigilfuoco.it/sitiVVF/friuliveneziagiulia/notizia.aspx?codnews=80643&s=901

Hvala obema. Nisem pričakovala, da bi tam sploh kdo hodil. Bomo videli kako bo. Na Matajurju nisem bila sigurno enih osemindvajset let.

No, pol pa mal počaki, da bo okroglih 30, saj se ti nikamor ne mudi

Prav res na Matajur se mi ni nikoli mudilo. Zdej pa je že čas

Via Palma je bila pred par leti obnovljena, zamenjane se bile jeklenice. Pot je zelo strma, ko prideš na Marsinsko planino se teren zravna, za sestop priporočam pot v Stupizzo/Štupco, ki je slabe pol urce hoda oddaljena od izhodišča na Robiču.

Kolikor vem, jeklenice niso bile zamenjane, pač pa nameščene - predtem je bila pot v celoti nezavarovana, zdaj pa je v zgornji polovici kar izdatno pozajlana. Gotovo je zdaj lažje, je pa še vedno resna zadeva.
Glede sestopa se strinjam, tisto je najugodnejše. Je pa le treba omenit, da tudi tam ni ravno sprehod.

Letos junija sem prehodil Via Palmo. Pot je predvsem zelo zelo strma in zahteva predvsem veliko kondicije. Da s potjo v tem smislu ni šale, vidimo že v prvih metrih, od smerokaza ob cesti. Je tehnično zahtevna zadeva, a za tistega, ki se je že srečal z malo bolj resnimi zajlami, topogledno ne bi smelo biti večjega problema. Previdno pa seveda, kot na vsaki zavarovani poti. Varovanje priporočljivo za manj izkušene, čelada pač za vse.

Glede sestopa pa, ja ni ravno sprehod. Morda v zgornjem, v spodnjem delu pa ne. Tam je strmo in zna biti tudi spolsko. Potreben je zelo previden korak. Toliko bolj je nevarno, ker veliko ljudi tega ne ve in ti kar na lepem lahko spodrsne če te informacije nimaš, pa ker jih zanese udoben zgornji del in ker si mislijo 'saj je pot itak sestopna'. Svoje doprida tudi utrujenost od vzpona.

Pazjivo pa tudi na cesti nazaj do Robiča. Je kar prometna. Že čez dan je potrebna previdnost, še posebej pa v letnem času kot je sedaj, če je že mrak in temno. Obvezna luč, odsevnik in/ali odsevni jopič, ...

Danes 17.10.smo to pot prehodili. Z lepimi razgledi. Lepo zavarovana pot z jeklenicami. Vsi trije smo navduseni nad potjo. Na vrhu pa krasni razgledi s pridihom vetra.

Na poti ki je tukaj opisana ni nobenih zajl, saj boste vse turiste preplašili. Po zaslugi pisarij kot so zadnji 4 zapisi forum zgublja preglednost, ker to spada pod trenutne razmere. Če pa že ne morete drugače potem to komentirajte pod opisom poti katero navajate.

Mirank, to pot sem iskala, a je nisem našla , po kateri sem spraševala. Sicer bi tam napisala, da ne bi koga zmotilo. Mislim da ni nič takega , če kdo opiše svoje izkušnje s poti. Sej ne verjamem, da bi kdo , ki ni navajen strmine in seveda spolzkih poti se tja odpravil. Tako vsaj izveš kaj novega. Kajti mi je res nismo poznali. Tako da hvala vsem še enkrat za vtise s te poti.

Če je nisi našla potem ne vem zakaj si tukaj objavljala. A ne zadošča da svoje vtise napišeš pod trenutne razmere kamor tudi spada. še posebej ker si dan potem objavila pod trenutne razmere čisto v redu zapis opremljen s slikami.