Rifugio Tolazzi - Monte Coglians (Hohe Warte) (Weg der 26er)

Dostop do izhodišča:
Iz Ljubljane po gorenjski avtocesti, izvoz Hrušica, nadaljevanje čez mejni prehod Rateče do Trbiža. Tam zavijemo na avtocesto, ki jo zapustimo na izvozu Tolmezzo. Nadaljujemo do Villa Santina in naprej po dobri cesti v smeri Ovaro, Comeglians, Rigolato do kraja Forni Avoltri. Tu zavijemo desno na ožjo cesto proti vasem Sigilletto, Collinetta in Colina do našega izhodišča koče Tolazzi. Za celotno pot od Ljubljane do parkirišča potrebujemo 2 uri in 40 minut.

Opis poti:
Od parkirišča nadaljujemo levo ob koči Tolazzi po cesti, ki vodi do sirarne Morareet. Mi ne gremo do nje, ampak nas oznake za pot 144 že kmalu usmerijo levo na drugo makadamsko cesto, od katere se po treh serpentinah odcepimo na gozdno stezo. Po njej pridemo do koče Lamberthengi, ki se nahaja nekaj minut pod prelazom Passo Volaia. Nad njo zagledamo jezerce Wolayer see z avstrijsko kočo Eduard Pichl Hutte na nasprotnem bregu. Ob desnem bregu jezera se rahlo spustimo po poti 403, ki zavije v smeri visokogorske krnice proti naslednjemu prelazu Valentin Torl. Premagati moramo 270 višincev, da prispemo do skalnega vršaca tik pred prelazom. Obidemo ga spodaj po desni strani in se na prelazu spet priključimo markirani poti.
Od tukaj naprej se v ključih dvigujemo proti ostenju Hohe Warte-ja. Po dobrih 20 minutah bodimo pozorni na odcep poti v desno, ki vodi v ferato Weg der 26er in ima oznako 427-1. Ker je po pobočju shojeno več potk, lahko v megli oznake hitro spregledamo. Ravno tako so tu lahko v zgodnjem poletju možna obširna snežišča. Po potki pridemo do vstopa v ferato, ki je označen s tablo. Opremimo se s čelado, samovarovalnim kompletom in plezalnimi rokavicami (nujno).
Začetni del smeri je praktično navpičen. Stena je dobro razčlenjena, skala kompaktna, varovalne jeklenice neprekinjeno. Stopov je dovolj, so pa precej oddaljeni med seboj, zato potrebujemo veliko energije za napredovanje. Kaj kmalu gledamo konkretno globino pod svojimi čevlji :) Navpični del preide v prečenje gladke, mokre skale brez možnosti počitka. Opor za noge praktično ni, oziroma so zelo plitve naravne zajede v skali. V pomoč nam bo, če si ogledamo in zapomnimo ključne točke in prečimo skalo v enem zamahu. Prostor za počitek je na drugi strani, kjer se pot zopet prevesi v navpičnico. Nadaljevanje poti je še vedno zahtevno, vendar so ključne točke za nami. Ko pridemo do skrinjice z vpisno knjigo se pot počasi prevesi v grebenski del. Z lahkotnim plezanjem in širnimi razgledi dosežemo vrh, kjer si lahko čestitamo :)

Sestop :
Najlažje se vrnemo po smeri običajnega pristopa na Hohe Warte in sicer po južni poti 143. Sestopamo po zagruščenem terenu, kjer je potrebna previdnost glede zdrsa in proženja kamnov. Pot namreč poteka v ključih in je temu primerno na udaru, saj večina pristopov na Hohe Warte poteka ravno tu. Čelada tudi tukaj sodi na glavo in ne v nahrbtnik :) Nižje pridemo do križišča, kjer izberemo gornjo pot 145. Ta pelje čez travnat vrh Pic Chiadin do koče Marinelli z lepim razgledom. Nadaljujemo v smeri naše poti 143 do sirarne Morareet in mimo nje do našega izhodišča koče Tolazzi.

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama