Škofja Loka (Najdihojca) - Lubnik (vzhodni raz)

Dostop do izhodišča:
Zapeljemo se v Škofjo Loko in naprej do Podlubnika. Parkiramo na majhnem parkirišču pod vrtcem Najdihojca.

Opis poti:
S parkirišča se napotimo do nekaj metrov oddaljenega mostička preko Selške Sore, ki jo po njem prečkamo in takoj za mostom zavijemo desno na stezico, ki vodi ob rečni strugi. Smo na predelu imenovanem Vincarje. Na svoji levi imamo najprej travnik in nato polje, kmalu pa zagledamo na nasprotnem bregu Sore malo hidroelektrarno, mimo katere gremo. Še naprej hodimo po stezi in kasneje širši poti ob strugi, dokler ne zagledamo na drevesu ob poti na desni strani že precej od lubja "objeto" smerno tablo za Lubnik, ki nas usmeri v breg na levo. Mi gremo naravnost. Ko pridemo do Veštrskega mostu ne gremo čez, zavijemo levo in se držimo te ceste, hodimo po zgornji strani ceste dokler se ne spusti. Potem zavijemo strmo v breg, cesta se zoži v pot. Pot gre mimo jame z izvirom vode, pridemo na travnik (POZOR!! Tukaj je poleti zelo zaraščeno, gosto kot v kakšni džungli, zato počasi in pazljivo dokler se nam travnik ne odpre!). Ko prečimo travnik zavijemo levo na makadamsko cesto, naredimo en ovinek in gremo v smeri Praprotna, naravnost. Naredimo nekaj korakov, ko se cesta začne strmo spuščati mi zavijemo levo v slabše vidno potko, takoj za krajšim vzponom pa strmo desno, v breg, na brezpotje. Prečimo cesto, nekje je pot malo vidna. Tukaj se začne izjemno strm vzpon. Dvigujemo se dokler ne pridemo mimo balvanov in prečimo cesto 2x. Zdaj smo na višini 650 m in se pot vzpne do zadnje ceste, 773 m. Takoj zatem sledi še težji del, plezamo čez balvane, nekaj jih obhodimo. Po tem delu, na višini okrog 815 m nam prekriža brezpotje potka. Držimo se je v levi smeri. Prečimo neizrazit zlizan hudournik, katerega struga je prekrita z listjem in na prvi pogled sploh ne izgleda kot hudournik. Po tem pride težji del. Poličke so lepo speljane, v pomoč nam je jeklenica (zdrs je smrtonosen). Ko je konec jeklenice se usmerimo naravnost, v skale. Plezamo čez manjše skale, svet postaja vse bolj strm, manjše skale malo višje zamenjajo balvani. Mi gremo direktno čez balvan, II stopnja 8 m. Potem malo grebenčkamo čez skale in spet malo poplezavamo čez večje balvane, počasi balvani izginejo. Pridemo direktno pod kočo, zagledamo balvane pod kočo ter manjšo jamo. Gremo naravnost med koprivami in pridemo ven pri kapelici. Nekaj korakov in že stojimo na vrhu Lubnika.Verjetno ni treba posebej izpostavljati, da je pot le za izurjene, vsa prečenja, plezanje čez balvane, med balvani je po mojem mnenju dobra II do II+ razen če si svet še bolj otežimo. Tudi grape so zelo zoprne, drseče in izjemno nevarne za zdrs, ki se lahko konča usodno. Pot je že od začetka, iz Soteske zelo strma ter izpostavljena. Že tam se začne II stopnja. Višje, po prečenju z jeklenicami je vse še bolj strmo, skalnato in izpostavljeno. V spodnjem delu se balvane da obiti, v zgornjem delu jih je potrebno preplezati. SAMO ZA IZURJENE, KI JIM ORIENTACIJA TER ZELO DRSEČ, STRM TEREN NE DELA PROBLEMOV!!

Priporočamo: podobni izleti, panorama, vpisna knjiga