Smolnik - Slap Veliki Šumik (po dolini Lobnice - Holcarska pot)

Dostop do izhodišča:
Smolnik je naselje na zahodni strani Ruš, geografsko pa se razprostira od Žigartovega vrha mimo Falskega ribnika skoraj do Klopnega vrha. Iz centra Ruš se peljemo naravnost na zahod po asfaltni cesti za Činžat odn. Lovrenc, mimo pokopališča po desni strani. V Smolniku pred značilnim železniškim viaduktom cesta ostro zavije desno in nato levo v krožišče, takoj za krožiščem pa zavijemo ostro v levo in po ozki asfaltni cesti v dolino Lobnice. Po cesti še vozimo slabe 3 km (merjeno od krožišča), v glavnem naravnost, dokler se ne pripeljemo do mesta, kjer asfaltna cesta zavije ostro desno navzgor v skoraj 180 stopinjskem kotu. Na tem mestu se v smeri naravnost odcepi gozdna cesta, tukaj so tudi dobro vidne oznake za planinsko pot kakor tudi ostali kažipoti, tako da to mesto težko spregledamo. Torej zavijemo naravnost na to gozdno cesto in čez 150-200 m je na levi strani primeren prostor, kjer lahko parkiramo avtomobil. V kolikor bi bil ta prostor zaseden, je čez cca 0,2 km na levi strani še eno primerno mesto za parkiranje.

Opis poti:
Pot orientacijsko ni težavna, držimo se samo dna doline, ki jo je skozi milijone let vrezala Lobnica, dodatno pa so jo oblikovale ledene dobe in vremenski pojavi. Lagodno hodimo po rahlo vzpenjajoči gozdni cesti po levem bregu Lobnice, njeno šumenje nas bo spremljalo do cilja. V ozki in globoki dolini, obdani z strmimi in z gozdom poraslimi območji je dovolj prostora samo za Lobnico in gozdno cesto, le ta pa kar hitro preide v kolovoz, kateri je na nekaj mestih prekinjen zaradi zemeljskih plazov. Po celotni trasi naše poti je nekoč potekala najdaljša vodna drča v Sloveniji – Lobniška riža. Po njej so spravljali les od 1838 do 1959 leta, z vsemi odcepi je bila dolga 17 km, razen Lobnice so za dodatno napajanje uporabljali tudi vodo iz v ta namen zgrajenih umetnih jezer (Črno jezero na Pohorju in Tiho jezero ali Falski ribnik). Razen teh dveh jezer praktično danes ni več vidnih ostankov riže, zelo malo ali skoraj nič ni ostalo tudi od žag, ki so bile v dolini Lobnice in na katere nas spominjajo table ob poti (Cebejeva, Švajgerjeva in Zgornja Globokarjeva žaga).
Proti koncu doline pot za kratek čas preide na desni breg Lobnice, vendar se potem kaj hitro zasuka nazaj na levi breg in kmalu nas tabla opozori na ostanke Marinčeve žage na desni strani. Razen dela zidu bodimo pozorni na zidane ostanke dovodnega sistema za vodo nad ruševino z vklesanim napisom »Marinc-1930«. (*60 min). Kratek čas še hodimo po kolovozu, dokler nas markacije ne usmerijo s kolovoza desno navzgor v gozd (* 10 min), nekaj minut naprej v dosedanji smeri je na desnem bregu Lobnice Reberska bajta, nekdanje bivališče gozdnih delavcev. Pot kaj hitro postane strma, hodimo visoko nad Lobnico (previdno-nevarnost zdrsa!), preidemo na vršino grebena, strmina popusti in pridemo na mesto, kjer se nam z desne priključi pot iz Zg. Smolnika (* 20 min). Nadaljujemo naravnost, ob poti so temno zeleni osamelci vedno pogostejši in se nad nami združujejo v skalovje, imenovano Jelenska peč. Za botanike je tu zanimivo rastišče rjastega sleča, v Sloveniji je pogost le na Pohorju, saj za svojo rast potrebuje kisla tla. Celotna okolica in skalovje pokrito z bujno vegetacijo, v katero človek namensko ne posega zaradi ohranitve prvobitnega mešanega pohorskega gozda. Nevarno hudourniško grapo prečimo preko lesene brvi, ta je z dolžino 14,5 m najdaljši most na slovenskih planinskih poteh, zgradili pa so ga markacisti Podravja leta 2002, kot je navedeno na informacijski tabli pred mostom. Zanimiva pot nas nato pripelje do slapa Mali Šumik (*25 min). V kolikor hočemo videti slap v celoti s spodnje strani, se moramo malce pred brvjo spustiti po strmini do Lobnice (neoznačeno, previdno!) v bližini mesta, kjer so vidni ostanki (jeklenice) viseče brvi, ki je bila atraktivno speljana direktno nad slapom, vendar so jo žal pred časom uničile naravne sile. Nekaj metrov višje nad slapom so markacisti zgradili nadomestno brv, preko katere nadaljujemo pot po desnem bregu Lobnice, naše poglede pa priteguje razpenjena voda, ki se v strugi preliva preko z mahom poraslih skal in ostankov drevesnih debel. Čez nekaj minut prispemo do slapišča potoka Verna, katerega prečimo s pomočjo jeklenice, nadaljujemo nad Lobnico in prispemo na mesto, kjer se nam odpre najbolj znani pogled na slap Veliki Šumik (* 15 min).

Ob poti: Slap Mali Šumik (890m)

Priporočamo: podobni izleti, vpisna knjiga