Smolnik - Slap Veliki Šumik (po zahodnem grebenu doline Lobnice)

Dostop do izhodišča:
Smolnik je naselje na zahodni strani Ruš, geografsko pa se razprostira od Žigartovega vrha mimo Falskega ribnika skoraj do klopnega vrha. Iz centra Ruš se peljemo naravnost na zahod po asfaltni cesti za Činžat odn. Lovrenc, mimo pokopališča po desni strani. V Smolniku pod značilnim železniškim viaduktom cesta ostro zavije desno in takoj nato levo do krožišča, kjer nadaljujemo naravnost v smeri zahoda do industrijske hale, kjer je na desni strani ceste reklamni napis GEBERIT. Tukaj prometni znak označuje večje parkirišče na levi strani ceste, tu je tudi avtobusna postaja. Iz centra Ruš slaba 2 km.

Opis poti:
Od parkirišča se po cesti usmerimo na zahod, po cca 300 m pred zadnjo hišo na levi strani zavijemo levo, kot nas opozarja smerokaz za ZGORNJI SMOLNIK. Po kolovozu navzgor na severno pobočje Kluž, skozi manjši podvoz prečimo železnico, pot se obrne desno in nas mimo manjše kmetije privede do gozda. Če stopimo na rob kolovoza, se nam odpre razgled na reko Dravo in hribovje na drugi strani reke. Pot se v serpentinah vije skozi v glavnem listnati gozd, vmes se ostro levo odcepi pot za dolino Lobnice, prispemo do ozke asfaltne ceste (*30 min), naslednja 2 km bomo hodili po njej. Nahajamo se na vršini levega brega Lobnice, katero šumenje se sliši iz doline globoko pod nami. Z leve strani se nam odpre razgled na strma gozdna pobočja nasprotne strani doline, lepo je vidna mogočna domačija Marolt. Takšnih kmetij bomo na svoji poti srečali še nekaj, so kulturni spomeniki in dalj časa nosijo svoja imena, čeprav so se lastniki ponekod že menjali. Pot nadaljujemo po cesti pod Globokarjevim vrhom, čez čas opazimo nad cesto lično kapelico in prispemo na sedlo v neposredni bližini domačije Globokar (* 20 min). Na desno stran proti severozahodu se odpre razgled na del Dravske doline. Lepo je vidna Falska pečina, za njo pa Falska graščina, ki se prvič omenja že leta 1245, današnja zasnova pa izvira iz leta 1407. Navzgor ob reki je vidna najstarejša dravska hidroelektrarna Fala, ki so jo dokončali leta 1918, strojnica iz tistega časa je v celoti ohranjena in danes predstavlja največji tovrstni tehnični spomenik v tem delu Evrope. Cesta se enakomerno vzpenja, pred domačijo Harič je asfalta konec, čez nekaj minut še mimo domačije Cebe, malce navzdol in takoj na ovinku zavijemo s ceste levo navkreber v gozd (* 15 min). Na kolovozu kmalu naletimo na malce skrito spominsko obeležje NOB, na tem mestu je bil 17.07.1942 spopad patrulje Ruške čete z nemškima orožnikoma. Skozi gozd prispemo do travnika pod Švajgerjevo domačijo, travnik prečimo po desni strani ob robu gozda navzgor. Prispemo na križišče z številnimi smerokazi, nadaljujemo po cesti desno navzgor in takoj nato levo do manjše cerkve (* 35 min). Cerkev je leta 1860 na svojem posestvu zgradil kmet Luka Hleb, posvečena je Sv. Mariji, blagoslovil pa jo je škof Anton Martin Slomšek. Obdaja jo majhno pokopališče z grobnico družine Hleb. Tik ob cerkvi je razpotje, desno navzgor se odcepi pot za Klopni vrh, nas pa usmeri kažipot »Šumik» naravnost po dobro markirani poti ob zgornjem robu travnika, nad vikendom zavijemo desno navzgor v gozd, iz katerega pridemo nad Hlebovim odn. bivšim Mladinskim domom (* 15 min). Takoj za domom je označeno razpotje poti, mi zavijemo levo navzdol v smeri »Šumik-skozi pragozd«, čez minuto smo že na znani makadamski cesti, po kateri nadaljujemo desno navzgor. Čez slab km prispemo do dobro označenega razpotja (* 10 min), kjer nas kažipoti usmerijo s ceste levo navzdol po kolovozu, ki se diagonalno spušča po pobočju. Svetlikajoča kamnina po poti je blestnik, v Sloveniji jo je največ ravno na Pohorju. Preko brvi prečimo manjši potok in nadaljujemo pot po stezi, dokler ne prispemo do mesta, kjer se z leve priključi pot iz doline Lobnice, imenovana tudi Holcarska pot, nadaljujemo desno navzgor (* 15 min). Strmo pod nami buči Lobnica, ob poti so temno zeleni osamelci vedno pogostejši in se nad nami združujejo v skalovje, imenovano Jelenska peč. Za botanike je tu zanimivo rastišče rjastega sleča, v Sloveniji je pogost le na Pohorju, saj za svojo rast potrebuje kisla tla. Celotna okolica in skalovje je pokrito z bujno vegetacijo, v katero človek namensko ne posega zaradi ohranitve prvobitnega mešanega pohorskega gozda. Nevarno hudourniško grapo prečimo preko lesene brvi, ta je z dolžino 14,5 m najdaljši most na slovenskih planinskih poteh, zgradili pa so ga markacisti Podravja leta 2002, kot je navedeno na informacijski tabli pred mostom. Zanimiva pot nas nato pripelje do slapa Mali Šumik, kjer se nad slapom prvič na celotni poti spustimo tik do Lobnice (*25 min). V kolikor hočemo videti slap v celoti s spodnje strani, se moramo malce pred brvjo spustiti po strmini do Lobnice (previdno!) v bližini mesta, kjer so vidni ostanki (jeklenice) viseče brvi, ki je bila atraktivno speljana direktno nad slapom, vendar so jo žal pred časom uničile naravne sile. Nekaj metrov višje nad slapom so markacisti zgradili nadomestno brv, preko katere nadaljujemo pot po desni strani soteske Lobnice, naše poglede pa priteguje razpenjena voda, ki se v strugi preliva preko z mahom poraslih skal in ostankov drevesnih debel. Čez nekaj minut prispemo do slapišča potoka Verna, katerega prečimo s pomočjo jeklenice, nadaljujemo nad Lobnico in prispemo na mesto, kjer se nam odpre najbolj znani pogled na slap Veliki Šumik (* 15 min).

Ob poti: Slap Mali Šumik (890m)

Priporočamo: podobni izleti, vpisna knjiga