Suhadolnik - Bivak v Kočni (čez Grdi graben)
Izhodišče: Suhadolnik (901 m)
Širina/Dolžina: | 46,3352°N 14,5102°E |
| |
Ime poti: čez Grdi graben
Čas hoje: 3 h 30 min
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
Višinska razlika: 1051 m
Višinska razlika po poti: 1051 m
Zemljevid: Kamniške in Savinjske Alpe 1:50.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 12.005
| 1 osebi je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Kranj - vzhod in cesti naprej sledimo v smeri Jezerskega, a le do vasi Kokra. V omenjeni vasi bomo le nekaj metrov preden cesta preči most čez reko Kokro, opazili cesto, ki pelje proti Suhadolniku. Odcep ceste se nahaja, ko smo na desni strani reke (levi breg), oznaka ceste pa je približno 7km. Tej cesti nato sledimo do parkirišča, ki se nahaja približno 200m pred kmetijo Suhadolnik.
Opis poti:
Na začetku parkirišča opazimo planinske smerne table, ki nas usmerijo na cesto, po kateri v manj kot 5 minutah hoje prispemo do manjšega križišča ob kmetiji Suhadolnik. Tu nadaljujemo po desni cesti, mi pa ji sledimo še približno 5 minut, oz. do mesta, kjer nas markacije povedejo na vzpenjajoč kolovoz. Naprej se kratek čas vzpenjamo po kolovozu, nato pa nas markacije usmerijo desno na pešpot, ki se zmerno vzpenja skozi gozd. Višje se vrnemo na kolovoz, le ta pa nas le nekaj metrov naprej pripelje do gozdne ceste, kateri nato sledimo do njenega konca (do sem potrebujemo približno pol ure).
Na koncu ceste pa se markirana pot razcepi na dva dela. Nadaljujemo po levi poti (desno nekoliko lažja "Stara pot"), ki se naprej vzpenja po zložnem kolovozu. Nekoliko naprej nas markacije usmerijo rahlo desno na hudourniške nanose peska, pot pa se na drugi strani nadaljuje skozi gozd, kjer se prične vse strmeje vzpenjati. Višje pridemo do manjše votline, pot pa za njo postane tehnično zahtevna. S pomočjo jeklenice se vzpnemo stopnjo višje, pot pa se nato nadaljuje po strmem pobočju, kjer nam je občasno v pomoč kakšen klin. Višje pot zavije v desno, se prečno vzpne čez strma in predvsem v mokrem za zdrs nevarna pobočja ter nas nato pripelje do odlično zavarovanega prehoda. S pomočjo lesenih stopnic oz. lestve ter pomoči jeklenice, se vzpnemo po strmem pobočju, ki bi bilo brez omenjenih varoval zelo nevarno. Višje nam je v pomoč še nekaj klinov, pot pa se za tem položi ter preči kratko izpostavljeno pobočje, kjer nam je v pomoč zasilna ograja. Le nekoliko naprej pridemo do naslednje lestve, ob kateri pa ni jeklenice, a prehod ni posebej zahteven. Sledi kratek spust v manjšo grapo in jo za tem tudi prečimo. Na drugi strani grape se strmo vzpnemo (v pomoč nam je nekaj skob), nato pa se pot počasi položi in nas v nekaj 10 korakih nadaljnje hoje pripelje do mesta, kjer se priključi nekoliko lažji "Stari poti".
Sledi kratek prečni vzpon in pot nas pripelje do večje ravnice, kjer je nekoč stala "stara koča". Čez visoke trave se sprehodimo na drugo stran ravnice, kjer prispemo na označeno razpotje. Na razpotju se usmerimo levo za oznakami Dolci, Kokrška Kočna. Pot se nato prične strmo vzpenjati po slabše shojeni stezi čez travnato pobočje. Kmalu zavijemo rahlo v levo in prečimo strma izpostavljena pobočja. Pot se nato prične rahlo spuščati in preči Grdi graben. Ponovno se pričnemo vzpenjati po strmem pobočju nato pa nas pot pripelje na položna travnata pobočja (Srednji Dolci). Z desne se nam priključi pot od Kokrskega sedla, nekaj metrov pozneje pa smo ponovno na razpotju. Usmerimo se levo proti bivaku in Kokrski Kočni, desno pa pelje pot proti Dolški škrbini in nato naprej proti Jezerski Kočni ali Grintovcu. Pot nato preči melišče v levo in se vzpne čez kratko grapo.
Malo nad grapo se levo odcepi neoznačena pot proti Bivaku pod Kočno katerega lahko že vidimo in je z markirane poti oddaljen samo nekaj minut hoje.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
Diskusija o izletu Suhadolnik - Bivak v Kočni (čez Grdi graben)
|
velkavrh1. 08. 2010 |
Pred današnjim dnem sem to pot že večkrat naredil. Šel sem mimo pred dvema letoma, ko sem šel mimo na poti na obe KOčni in Grintavec. Pred leti pa sem šel tu mimo pri poti naprej na sedlo in nato na Grintavec. Pot je bila danes zahtevna predusem zaradi trave , ki prerašča pot in zaradi vlažnih tal od minulega dežja. Ko prispeš na Spodne Dolce je kot bi prišel v zeleno pravljico. Pred leti sem tu videl cel trop gamsov. Tokrat se uzrl samo enega pri bivaku. Ta bivak mi je najljubši v Kamniškosavinskih. Je kot prijazen domek za eno noč. Gor sem šel čez Taško . Veljalo bi popraviti le zadnjo lestev, ki utegne postati nevarna. Na tej poti bi skoraj bila potrebna čelada, ker je na poti precej kamenja in nikoli ne veš , če ne bo pohodnik pred tabo kaj sprožil. Naprej sem šel čez Ovnov ćer na Cojzovo kočo. Pravzaprav je to prečenje Grintavca po pobočju. To pot se uporablja pri turah iz Cojzove koče na obe Kočni in na Grintavec s sedla. Prijetna tura za skoraj cel dan. Bivak ima celo vpisno knjigo. Pohvalno!
|
|
|
|
kolpa9. 07. 2011 |
Na poti na K.Kočno, J.Kočno, Grintovec sem se ustavil pri bivaku v Kočni. Bivak je ostal brez pločevinaste zaščitne strehe, ki jo je verjetno odnesel zadnji sneg. Streha v notranjosti na nekaj mestih že prepušča, saj je verjetno lepenka, ki je pod lesenim opažem na nekateri mestih že preperela. V dobro nas planincev bi bilo potrebno streho obnoviti v prvotno stanje. Bivak je v vremenskih razmerah kot so bile 7.(zvečer)in 8.(zjutraj)7.2011 zelo uporaben in daje varno zatočišče.
|
|
|
|
metod6. 07. 2013 |
Danes sem šel malo drugače do bivaka. Na tej spletni strani sem našel opis "poti" skoraj direktno od Suhadolnika čez vzhodno pobočje Kočne do bivaka. Malo sem se lovil v spodnjem delu, a je šlo. Vstopil sem v gamsji raj, saj so se podili na vse strani. Res lepa tura za miru željne. Nadaljeval sem pod Streho do Cojzove. V dolino sem se vrnil po stari stezici, ki pelje nad Pasjo glavo. Res zanimivo! Skoraj sem zašel, saj je gamsjih stezic obilo in te hitro zavedejo. Predvsem je pomembno, da se ne spustimo prehitro po grapi proti dnu doline. Stezica vodi povsem do zadnje, prave grape, ki se izteče v prodišče v smeri Suhadolnika. Krasno, še bom šel!
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.