Suhadolnik - Jezerska Kočna (čez Grdi graben in Dolce)
Izhodišče: Suhadolnik (901 m)
Širina/Dolžina: | 46,3352°N 14,5102°E |
| |
Ime poti: čez Grdi graben in Dolce
Čas hoje: 5 h 15 min
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
Višinska razlika: 1639 m
Višinska razlika po poti: 1700 m
Zemljevid: Kamniške in Savinjkse Alpe 1:50.000
Priporočena oprema (poletje): čelada, komplet za samovarovanje
Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze
Ogledov: 33.646
| 4 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Kranj - vzhod in cesti naprej sledimo v smeri Jezerskega, a le do vasi Kokra. V omenjeni vasi bomo le nekaj metrov preden cesta preči most čez reko Kokro, opazili cesto, ki pelje proti Suhadolniku. Odcep ceste se nahaja, ko smo na desni strani reke (levi breg), oznaka ceste pa je približno 7 km. Tej cesti nato sledimo do parkirišča, ki se nahaja približno 300 m pred kmetijo Suhadolnik.
Opis poti:
Na začetku parkirišča opazimo planinske smerne table, ki nas usmerijo na cesto, po kateri v manj kot 5 minutah hoje prispemo do manjšega križišča ob kmetiji Suhadolnik. Tu nadaljujemo po desni cesti, mi pa ji sledimo še približno 5 minut, oz. do mesta, kjer nas markacije povedejo na vzpenjajoč kolovoz. Naprej se kratek čas vzpenjamo po kolovozu, nato pa nas markacije usmerijo desno na pešpot, ki se zmerno vzpenja skozi gozd. Višje se vrnemo na kolovoz, le ta pa nas le nekaj metrov naprej pripelje do gozdne ceste, kateri nato sledimo do njenega konca (do sem potrebujemo približno pol ure).
Na koncu ceste pa se markirana pot razcepi na dva dela. Nadaljujemo po levi poti (desno nekoliko lažja "Stara pot"), ki se naprej vzpenja po zložnem kolovozu. Nekoliko naprej nas markacije usmerijo rahlo desno na hudourniške nanose peska, pot pa se na drugi strani nadaljuje skozi gozd, kjer se prične vse strmeje vzpenjati. Višje pridemo do manjše votline, pot pa za njo postane tehnično zahtevna. S pomočjo jeklenice se vzpnemo stopnjo višje, pot pa se nato nadaljuje po strmem pobočju, kjer nam je občasno v pomoč kakšen klin. Višje pot zavije v desno, se prečno vzpne čez strma in predvsem v mokrem za zdrs nevarna pobočja ter nas nato pripelje do odlično zavarovanega prehoda. S pomočjo lesenih stopnic oz. lestve ter pomoči jeklenice, se vzpnemo po strmem pobočju, ki bi bilo brez omenjenih varoval zelo nevarno. Višje nam je v pomoč še nekaj klinov, pot pa se za tem položi ter preči kratko izpostavljeno pobočje, kjer nam je v pomoč zasilna ograja. Le nekoliko naprej pridemo do naslednje lestve, ob kateri pa ni jeklenice, a prehod ni posebej zahteven. Sledi kratek spust v manjšo grapo in jo za tem tudi prečimo. Na drugi strani grape se strmo vzpnemo (v pomoč nam je nekaj skob), nato pa se pot počasi položi in nas v nekaj 10 korakih nadaljnje hoje pripelje do mesta, kjer se priključi nekoliko lažji "Stari poti".
Sledi kratek prečni vzpon in pot nas pripelje do večje ravnice, kjer je nekoč stala "stara koča". Čez visoke trave se sprehodimo na drugo stran ravnice, kjer prispemo na označeno razpotje. Na razpotju se usmerimo levo za oznakami Dolci in Kokrška Kočna. Pot se nato prične strmo vzpenjati po slabše shojeni stezi čez travnato pobočje. Kmalu zavijemo rahlo v levo in prečimo strma izpostavljena pobočja. Pot se nato prične rahlo spuščati in preči Grdi graben. Ponovno se pričnemo vzpenjati po strmem pobočju nato pa nas pot pripelje na položna travnata pobočja (Srednji Dolci). Z desne se nam priključi pot od Kokrskega sedla, nekaj metrov pozneje pa smo ponovno na razpotju. Usmerimo se desno, levo pa vodi pot proti bivaku pod Kočno in Kokrski Kočni. Vzpnemo se čez travnato pobočje, ki nas nato pripelje do melišča po katerem se kar nekaj časa vzpenjamo. Na koncu zavije pot po melišču rahlo v levo in nas pripelje v skalovje. Sledi še kratek vzpon rahlo v desno do Dolške škrbine (2317m – najnižja točka med Kočno in Grintovcem). Na škrbini je tudi razpotje, kjer se usmerimo levo proti Kočni (desno Grintovec). Pot nas nato vodi po severni strani grebena in nas kmalu ponovno pripelje do razpotja. Tokrat se usmerimo levo (naravnost navzdol Češka koča, desno Grintovec) in vzpon nadaljujemo po poti, ki nas hitro pripelje do enega najzanimivejših prehodov v slovenskih gorah. Pot nas namreč pripelje do trebušastega prehoda skozi katerega se moramo plaziti. Strop nad nami je namreč tako nizek, da drugače ne gre (pazi glavo). Pot naprej preide na kratko melišče za katerim stopimo na bolj strmo pot, kjer nam je v pomoč nekaj klinov in jeklenic. Tej vse bolj razgledni poti nato sledimo do malo prostornega vrha.
Ob poti: Dolška škrbina (2317m)
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
Diskusija o izletu Suhadolnik - Jezerska Kočna (čez Grdi graben in Dolce)
|
nata244. 08. 2009 |
Če grem sama na Jezersko Kočno ali je možno z nahrbtnikom preiti trebušast prehod? Lp, Nataša
|
|
|
|
anemona4. 08. 2009 |
Z nahrbtnikom je možno preiti trebušast prehod tako, da nahrbtnik potiskaš pred sabo ali pa vlečeš za sabo. Ni tak problem. Večji se mi zdi v tem, da nameravaš sama po zahtevni poti, kjer je resnično treba paziti na vsak korak. Morda čez Hudi graben še celo bolj (zelo ozka stezica, mastne travne ruše, krhko kamenje med zemljo, prepadno, jeklenice potekajo delno v travi) kot v skali, ki pa je tudi krušljiva in polna grušča. Z možem sva opravila pot Suhadolnik-Kokrsko sedlo-Grintovec Jezerska Kočna-čez Dolce-Hudi graben-Suhadolnik, v soboto 1. avgusta. Srečno in lp, Anemona
|
|
|
|
lynx4. 08. 2009 |
dobra sta, vetrnica! Koliko časa vama je pa vzelo?
|
|
|
|
anemona4. 08. 2009 |
Sva prespala. Petek zvečer Kokrsko, zjutraj ob 6.30 sva startala proti Grintovcu in se čez Kočno, Dolce in Hudi graben vrnila do avta pri Suhadolniku približno ob 15.30 (všteti postanki na vrhovih in malica na Dolcih). Sem srednje hitre/počasne sorte, po pesku pa previdno počasna. V soboto cca 1000 m vzpona in cca 1800 m spusta (prišteti tudi vmesni spusti) je za moja kolena dovolj. Pa še: pot je vzorno markirana. Kjer so varovala, so vsa ok (le pri prvi gladki skali pri spustu z Grintovca sva ob jeklenici silno pogrešala en dodaten klin). Lp!
|
|
|
|
fpetel14. 08. 2009 |
Jaz sem šel gor od Suhadolnika čez Grdi graben in čez Dolce. Ker se je spuščala megla in me je mučila orientacija na melišču - druga slika v sedmi vrsti - pod Kokrsko Kočno (gor na dobrih 2200), sem obrnil in se vrnil čez Ovnov čer na Kališče. A gre nadaljevanje po skalovju ali po melišču?(merkacije na tem delu zelo redke, poti pa praktično ni. Ostali del orientacijsko nezahteven) Pot mislim ponoviti (po možnosti še ta mesec)
|
|
|
|
anemona4. 08. 2009 |
Ko prideš do razcepa na 2. sliki 7. vrsta, si na cca 1900m. Tik pod zgornjim robom slike, na sredini slike, se vidi ovalni Bivak v Kočni (ga nisi mogel videti zaradi megle). Levi odcep gre v melišče proti bivaku in Kokrski Kočni. Desni odcep (po kompasu direktno na sever) pa po položni skalnati poti (Srednji Dolci) v smeri Jezerske Kočne. Ta desna dobro markirana pot pripelje do vstopa na melišče, po katerem gre navzgor do vstopa v plezalni del. Le-ta je tudi zelo dobro markiran (po melišču pa je seveda težko kaj markirati). Midva sva šla v obratni smeri. Pametno, da si se obrnil nazaj oz. proti Kokrskemu sedlu. Lp!
|
|
|
|
grahlck10. 08. 2009 |
Ali so na tej poti kakšna snežišča ki so lahko nevarna? Je sploh kaj snega?
|
|
|
|
nata2410. 08. 2009 |
Sem bila v soboto in snega ni po poti nikjer več. Lp, Nataša
|
|
|
|
pbrgle122. 08. 2010 |
Včeraj sma z očetom šla po tej poti navzdol. ne bi je priporočal za spust saj je še po tako zahtevnem spustu nato dobro uro vzpona do cojzove koče. Pot je dokaj zahtevna in nevarna zaradi ozke in neshojene steze, spolzke trave in mokre zemlje. marsikje na poti sem pogrešal kline in zajle.
|
|
|
|
Mirko018. 10. 2010 |
Čez vikend je napovedano solidno vreme. Kakšne so nevarnosti po tej poti v tem delu leta? Hvala in lep dan
|
|
|
|
Maja_C8. 10. 2010 |
Po tej poti sem šla lani konec septembra. Kot je že pbrgle 1 napisal, je pot nevarna zaradi spolzkih trav in blata (zgornje fotke v 11. in 12. vrsti). Tudi lani je bilo precej razmočeno v tem delu, tako da sem bila bolj previdna, pa ni bilo nobenih težav. Je pa drugače prav lepa tura tole, in glede na ime sem pričakovala en res grd graben, pa ni bil!
|
|
|
|
myuser21. 07. 2014 |
Živjo, če je na poti na Kočno (dokaj pri vrhu) kdo našel črna sončna očala dne 20.7.2014, bi mu bil hvaležen, če bi se javil ter mi jih po možnosti poslal na moj domači naslov. Hvala
|
|
|
|
mornar15. 08. 2020 |
V kratkem bi šel na Jezersko koč, čeno po tej poti pa me zanima,če je kdo vkratkem hodivteh koncih.Zanima me sledljivost ter ali je pot težja kot iz Češke koče kjer sem že šel dvakrat.L.P.
|
|
|
|
jax15. 08. 2020 |
Mah, kaj naj ti rečem. Kot že ime pove, pot je grda. Kot prvo, prečenje tistih trav proti Grdemu grabnu je ena od bolj psihotičnih zadev, s katerimi se boš na markiranih poteh srečal. Pot je markirana in sledljiva, prav zelo obiskana pa ni. Potem proti Dolcem je boljše, Dolci so izredno lep plac, kot nalašč za počitek, potem pa nadaljuješ proti Dolški škrbini in imaš pred njo še en zelo zahteven prehod po nezavarovanem strmem žlebu. Od tam naprej do vrha ni več težav, čeprav se je treba na enem mestu malo plazit. Tako - če mene vprašaš, je Kremžarjeva lažja. Je morda bolj strma, ampak po tistem šodru se nekako da, medtem ko je Grdi graben prav hudoben. Pa takega mesta kot je tisti žleb pod Dolško škrbino, se na severni strani ne spomnim. Se pa da. In ja, vzpon na Kokrško Kočno, prečenje na Jezersko in sestop tule je kar spodobna krožna tura. Čeprav bi ti v tem primeru skoraj svetoval, da dodaš še Grintovec. Imaš še 200 višincev več, zato se pa hkrati izogneš sestopu po Grdem grabnu in dodaš še en vrh. Dobitna kombinacija.
|
|
|
|
mornar15. 08. 2020 |
jax hvala za odgovor l.p.
|
|
|
|
cen6. 09. 2021 21:28:14 |
Čez grdi greben ni ravno pot ampak bolj kozja steza.. najt bi se moral en zagrizen ki bi zadevo malo razširil. Ko se vračate navzdol čez trebušast prehod pa še nasvet: ne zadrsaj nahrbtnika po tisti klančini ker se lahko na koncu prevrne na napačno stran in zleti v globino. Kontrolirano ga spustiš vse do dna ali pa ga nekdo od spodaj preprime če ste v večih. Od zgoraj je videt da je že nekaj opreme končalo tam dol.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.