Suhadolnik - Jezerska Kočna (čez Grdi graben in Kokrsko Kočno)
Izhodišče: Suhadolnik (901 m)
Širina/Dolžina: | 46,3352°N 14,5102°E |
| |
Ime poti: čez Grdi graben in Kokrsko Kočno
Čas hoje: 5 h 15 min
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
Višinska razlika: 1639 m
Višinska razlika po poti: 1775 m
Zemljevid: Kamniške in Savinjske Alpe 1:50.000
Priporočena oprema (poletje): čelada, komplet za samovarovanje
Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze
Ogledov: 19.062
| 1 osebi je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Kranj - vzhod in cesti naprej sledimo v smeri Jezerskega, a le do vasi Kokra. V omenjeni vasi bomo le nekaj metrov preden cesta preči most čez reko Kokro, opazili cesto, ki pelje proti Suhadolniku. Odcep ceste se nahaja, ko smo na desni strani reke (levi breg), oznaka ceste pa je približno 7 km. Tej cesti nato sledimo do parkirišča, ki se nahaja približno 300 m pred kmetijo Suhadolnik.
Opis poti:
Na začetku parkirišča opazimo planinske smerne table, ki nas usmerijo na cesto, po kateri v manj kot 5 minutah hoje prispemo do manjšega križišča ob kmetiji Suhadolnik. Tu nadaljujemo po desni cesti, mi pa ji sledimo še približno 5 minut, oz. do mesta, kjer nas markacije povedejo na vzpenjajoč kolovoz. Naprej se kratek čas vzpenjamo po kolovozu, nato pa nas markacije usmerijo desno na pešpot, ki se zmerno vzpenja skozi gozd. Višje se vrnemo na kolovoz, le ta pa nas le nekaj metrov naprej pripelje do gozdne ceste, kateri nato sledimo do njenega konca (do sem potrebujemo približno pol ure).
Na koncu ceste pa se markirana pot razcepi na dva dela. Nadaljujemo po levi poti (desno nekoliko lažja "Stara pot"), ki se naprej vzpenja po zložnem kolovozu. Nekoliko naprej nas markacije usmerijo rahlo desno na hudourniške nanose peska, pot pa se na drugi strani nadaljuje skozi gozd, kjer se prične vse strmeje vzpenjati. Višje pridemo do manjše votline, pot pa za njo postane tehnično zahtevna. S pomočjo jeklenice se vzpnemo stopnjo višje, pot pa se nato nadaljuje po strmem pobočju, kjer nam je občasno v pomoč kakšen klin. Višje pot zavije v desno, se prečno vzpne čez strma in predvsem v mokrem za zdrs nevarna pobočja ter nas nato pripelje do odlično zavarovanega prehoda. S pomočjo lesenih stopnic oz. lestve ter pomoči jeklenice, se vzpnemo po strmem pobočju, ki bi bilo brez omenjenih varoval zelo nevarno. Višje nam je v pomoč še nekaj klinov, pot pa se za tem položi ter preči kratko izpostavljeno pobočje, kjer nam je v pomoč zasilna ograja. Le nekoliko naprej pridemo do naslednje lestve, ob kateri pa ni jeklenice, a prehod ni posebej zahteven. Sledi kratek spust v manjšo grapo in jo za tem tudi prečimo. Na drugi strani grape se strmo vzpnemo (v pomoč nam je nekaj skob), nato pa se pot počasi položi in nas v nekaj 10 korakih nadaljnje hoje pripelje do mesta, kjer se priključi nekoliko lažji "Stari poti".
Sledi kratek prečni vzpon in pot nas pripelje do večje ravnice, kjer je nekoč stala "stara koča". Čez visoke trave se sprehodimo na drugo stran ravnice, kjer prispemo na označeno razpotje. Na razpotju se usmerimo levo za oznakami Dolci, Kokrška Kočna. Pot se nato prične strmo vzpenjati po slabše shojeni stezi čez travnato pobočje. Kmalu zavijemo rahlo v levo in prečimo strma izpostavljena pobočja. Pot se nato prične rahlo spuščati in preči Grdi graben. Ponovno se pričnemo vzpenjati po strmem pobočju nato pa nas pot pripelje na položna travnata pobočja (Srednji Dolci). Z desne se nam priključi pot od Kokrskega sedla, nekaj metrov pozneje pa smo ponovno na razpotju. Usmerimo se levo proti bivaku in Kokrski Kočni, desno pa pelje pot proti Dolški škrbini in nato naprej proti Jezerski Kočni ali Grintovcu. Pot nato preči melišče v levo in se vzpne čez kratko grapo.
Malo nad grapo se levo odcepi neoznačena pot proti Bivaku pod Kočno katerega lahko že vidimo in je z markirane poti oddaljen samo nekaj minut hoje. Nadaljujemo po markirani poti desno navzgor in kmalu se pričnemo vzpenjati po melišču. V zgornjem delu melišča zavije pot v levo in nas pripelje v nekoliko zahtevnejši skalnat del poti. Tu ponovno zavijemo rahlo v desno in se z lažjim plezanjem vzpenjamo po pobočju. Pot na tem delu sicer ni zavarovana, vendar je v skali dovolj oprimkov, tako da vzpon ne povzroča večjih težav. V zadnjem delu proti vrhu postane pot še nekoliko bolj strma in v pomoč nam je tudi nekaj jeklenic.
S Kokrske Kočne nadaljujemo po markirani poti v smeri Jezerske Kočne. Dobro varovana pot se najprej spusti v grapo med obema Kočnama, nato pa se prične vzpenjati proti vrhu Jezerske Kočne. Le malo pred vrhom, pridemo na označeno razpotje, kjer nadaljujemo levo (desno Jezersko in (Z)Dolška škrbina). Sledi le še nekaj korakov hoje in zelo razgledna pot nas pripelje na malo prostoren vrh Jezerske Kočne.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
Diskusija o izletu Suhadolnik - Jezerska Kočna (čez Grdi graben in Kokrsko Kočno)
|
Damien_8326. 06. 2011 |
Bil danes na tej turi, edino kar me je malo zmotilo so bila neskončna melišča. Hodiš in hodiš, pa nikamor. No ja nazaj grede je šlo veliko lažje in hitreje Danes kar precej megleno, tako da kakšnih lepših razgledov ni bilo, bojo pa drugič
|
|
|
|
ales2422. 08. 2012 |
Bi šel v soboto kdo po tej poti na Jezersko kočno??
|
|
|
|
jax22. 08. 2012 |
Ah, to sem v tej sezoni že naredil, tako da še enkrat pa ne bom Sicer pa je to super tura, resnično priporočam. Malo pazi le v sestopu, ko te že niže dol od trebuha (saj najbrž boš sestopal tam), ko misliš, da je že vseh težav konec, čaka še dvajsetmetrski nezavarovan strm žleb. Tam sem jaz malo preklinjal. Pa morda je v sestopu bolje kot še enkrat rinit skoz Grdi graben (je res malo kočljiv) nardit ovink na Kokrsko sedlo in si privoščit še en ričet. Samo toliko z moje strani, v razmislek.
|
|
|
|
Domch26. 10. 2012 |
Včeraj v pravljičnem vremenu - brez oblačka, toplo in enkratne razgled opravil super turo. Štart iz Suhadolnika, čez Taško, Grdi Graben, Srednje Dolce, gor čez melišča na Kokrsko Kočno, naprej do Jezerske Kočne, spust proti Dovški Škrbini in Zgonje Dolce ter po meliščih nazaj v Dolce in Čez Grdi Graben, ter po stari poti nazaj do Suhadolnika. Lepa krožna tura. Kondicijsko zahtevna, adrenalinska in polna razburljivih momentov. Pot Če Grdi Graben je lepa in razgledna. Gor čez zadnjo melišče je pa drsalnica in zelo naporno, je šlo tut po vseh štirih . V steni so lepi oprimki, se pa kar vleče do Kokrske Koče. Gor malica zgoraj brez in nato proti Jezerski Kočni. Pot je kar zahtevna, a ne preveč izpostavljena. Zadnji del pa ima nekaj pomržnjenih krp snega-potrebna previdnost. enako velja za sestop proti trebušasti steni in delu proti Dolški Škrbini. Terbušasta stena me je navdušila res zanimiv in edinstven del poti. Sestop pa brez posebnosi. Videl tudi dve karavani gamsov in nafutral kavke.
|
|
|
|
mukica26. 10. 2012 |
Imam sliko dveh ,ki sta hodila po sitnem melišču,slikano iz poti na Grintovec
|
|
|
|
Domch26. 10. 2012 |
To sva bila zanesljivo midva, potem kasneje pa še sotrpin iz obratne smeri, ki je še bolj preklel melišče kot midva,a za uteho nam je bilo da smo videli dve karavani gamsov na paši na obeh straneh melišča.
|
|
|
|
Potohodnik12. 08. 2013 |
koliko časa pa rabiš še od Jezerske kočne do Grintovca? Nato načrtujem spust do Kokrskega sedla in nazaj do Suhadolnika.
|
|
|
|
megla12. 08. 2013 |
Mislim,da nekje od 1.5 do 2 ure,odvisno od pripravljenosti.
|
|
|
|
Potohodnik12. 08. 2013 |
Hvala, ali je samovarovalni komplet nujen?
|
|
|
|
jax12. 08. 2013 |
Ne, na poti je strahovito malo zajl, tako da si z njim nimaš kaj pomagat. Je pa treba nekaj občutka za lažje plezanje po ne vedno dobri skali.
|
|
|
|
Jure872. 09. 2013 |
V soboto sem šel na Kočno po tej poti in dol čez Dolce in še mimo Cojzove koče. Lep krog. Gori je že pihal hladen veter, ki naznanja zimo. Kar se same poti navzgor tiče, je od melišča naprej potrebno zelo paziti, da ne prožimo kamenja na ljudi za nami oziroma, da nas ne zadane kamenje, ki bi ga morebiti sprožil kdo nad nami. Čelada je obvezna.
|
|
|
|
smatjaz2. 09. 2013 |
Tudi jaz sem šel v soboto s sinom gor iz Kokrškega sedla. Verjetno tega ne bom več ponovil !!! Jeklenic za vzorec malo pod vrhom, drugače pa neverjetno krušljivo. Skoraj nemogoče preplezati pot navzgor da ne sprožiš kamenja.Neverjetno naporno paziti na tiste nad tabo in tiste pod tabo !!!Ne predstavljam si poti na dol??? Ta je le za dovolj psihofizično pripravljene. Boljša varianta nadaljevati do Jezerske Kočne in se spustiti proti Češki koči - boljše varovanje.Brez čelade je ruska ruleta.
|
|
|
|
panda3. 09. 2013 |
Če bi prej preučil turo, zdaj ne bi jamral. Tako hudo pa spet ni, saj drugače ne bi gor lezli s te smeri. Strinjam se, da je zgornje melišče pred vstopom v steno K.Kočne ubitačno, da je bolje nadaljevati na J.Kočno in dol skozi preduh krožno na Dolce po melišču dol. Nisi pa nič kritiziral Grdega grabna, ki tudi ni prijazen. To je tura deležna presežnikov, vsaj po moje.
|
|
|
|
Becar3. 09. 2013 |
Se strinjam z Jure87 in smatjaz. Zelo krušljiva, praktično nezavarovana pot in vsaj za en nivo težja kot preko Dolc na Jezersko Kočno.
|
|
|
|
ms_primoz3. 09. 2013 |
omenjeno melišče pride do izraza v vročini...groza, sem mislil, da me bo pobralo
|
|
|
|
ms_primoz3. 09. 2013 |
smatjaz - malo pretiravaš....Grdi graben ne priporočam v mokrem...drugač pa super tura...
|
|
|
|
smatjaz3. 09. 2013 |
ms primož, saj ne trdim da ni lepa in enkratna tura, ampak a si že poskusil vzpon v Grdi graben ko je v njem 6 pohodnikov nad tabo in 8 pod tabo? Če bi bila s sinom sama tam bi še zavriskal, med tem ko se mi melišče ni zdelo nič kaj posebnega. Mogoče bi res moral čez Dolce ko je bila taka gužva v steni. Panda, ves čar planin se izgubi ko od vstopa v steno do do vrha držiš oči na pecljih kdaj bo kaj od zgoraj priletelo in kaj boš prijazno poslal tistim pod tabo in niso vsi tako uvidevni do tistih pod njimi, pa tudi opozarjali niso na padajoče kamenje.
|
|
|
|
sirt14. 09. 2013 |
Če pokomentiram samo pot,je zelo raznolika in lepa.Daleč najbol zoprn del je Grd grabn ki je vreden svojega imena. Kar pa se tiče proženja kamenja,pa je to stvar znanja in kulture hribolazcev.Lahko jih je nad tabo 20 pa bo vse lepo,lahko pa je samo 1 pa ti pokvari dan .
|
|
|
|
panda4. 09. 2013 |
smatjaz: po tej poti sem šel dvakrat, nazadnje lani. Strinjam se z ugotovitvijo "sirt1", vendar lahko še tako paziš, pa ti uide kaj izpod nog (podobno je Hanzova pot na Malo Mojstrovko). Žal se planinec tega mora zavedati in to tudi upoštevati. Idealno ni niti takrat, ko si sam v steni, saj si prepuščen pač samemu sebi. Edina prednost je, da si sam kamna ne vržeš na glavo.
|
|
|
|
Tajka677. 09. 2022 07:16:15 |
Včeraj opravila po tej smeri vzpon na obe Kočni. Oznake so obnovljene, tiste na tleh pa planinci pri hoji pokrijemo s krušečimi skalami, zato so nekatere skrite.Morda bi na izpostavljenih in ozkih stezicah ob skali res prav prišlo kakšno varovalo, pa kaj če se že skala kruši in je verjetno zato nemogoče zabit več klinov. Dolga, kondicijsko naporna pot,a vse poplačano s prekrasnimi razgledi.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.