Suhadolnik - Jezerska Kočna (čez Kokrsko sedlo in Kokrsko Kočno)

Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Kranj - vzhod in cesti naprej sledimo v smeri Jezerskega, a le do vasi Kokra. V omenjeni vasi bomo le nekaj metrov preden cesta preči most čez reko Kokro, opazili cesto, ki pelje proti Suhadolniku. Odcep ceste se nahaja, ko smo na desni strani reke (levi breg), oznaka ceste pa je približno 7 km. Tej cesti nato sledimo do parkirišča, ki se nahaja približno 300 m pred kmetijo Suhadolnik.

Opis poti:
Na začetku parkirišča opazimo planinske smerne table, ki nas usmerijo na cesto, po kateri v manj kot 5 minutah hoje prispemo do manjšega križišča ob kmetiji Suhadolnik. Tu nadaljujemo po desni cesti, mi pa ji sledimo še približno 5 minut, oz. do mesta, kjer nas markacije povedejo na vzpenjajoč kolovoz. Naprej se kratek čas vzpenjamo po kolovozu, nato pa nas markacije usmerijo desno na pešpot, ki se zmerno vzpenja skozi gozd. Višje se vrnemo na kolovoz, le ta pa nas le nekaj metrov naprej pripelje do gozdne ceste, kateri nato sledimo do njenega konca (do sem potrebujemo približno pol ure).
Na koncu ceste pa se markirana pot razcepi na dva dela. Nadaljujemo po levi poti (desno nekoliko lažja "Stara pot"), ki se naprej vzpenja po zložnem kolovozu. Nekoliko naprej nas markacije usmerijo rahlo desno na hudourniške nanose peska, pot pa se na drugi strani nadaljuje skozi gozd, kjer se prične vse strmeje vzpenjati. Višje pridemo do manjše votline, pot pa za njo postane tehnično zahtevna. S pomočjo jeklenice se vzpnemo stopnjo višje, pot pa se nato nadaljuje po strmem pobočju, kjer nam je občasno v pomoč kakšen klin. Višje pot zavije v desno, se prečno vzpne čez strma in predvsem v mokrem za zdrs nevarna pobočja ter nas nato pripelje do odlično zavarovanega prehoda. S pomočjo lesenih stopnic oz. lestve ter pomoči jeklenice, se vzpnemo po strmem pobočju, ki bi bilo brez omenjenih varoval zelo nevarno. Višje nam je v pomoč še nekaj klinov, pot pa se za tem položi ter preči kratko izpostavljeno pobočje, kjer nam je v pomoč zasilna ograja. Le nekoliko naprej pridemo do naslednje lestve, ob kateri pa ni jeklenice, a prehod ni posebej zahteven. Sledi kratek spust v manjšo grapo in jo za tem tudi prečimo. Na drugi strani grape se strmo vzpnemo (v pomoč nam je nekaj skob), nato pa se pot počasi položi in nas v nekaj 10 korakih nadaljnje hoje pripelje do mesta, kjer se priključi nekoliko lažji "Stari poti".
Sledi kratek prečni vzpon in pot nas pripelje do večje ravnice, kjer je nekoč stala "stara koča". Čez visoke trave se sprehodimo na drugo stran ravnice, kjer prispemo na označeno razpotje.
Nadaljujemo naravnost (levo Kočna čez Grdi graben) po zmerno strmi poti, ki se naprej vzpne skozi pas grmičevja. Višje se pot prehodno povsem položi, nato pa nas pripelje med rušje, kjer se prične strmeje vzpenjati. Tej nekoliko bolj strmi poti, s katere se nam odpirajo vedno lepši razgledi, sledimo vse do Cojzove koče na Kokrskem sedlu.
S sedla nadaljujemo levo v smeri Grintovca, Kočne in Skute. Pot se takoj nad sedlom strmo vzpne in nas nekoliko višje pripelje do razpotja, kjer se desno odcepi pot k bivaku pod Grintovcem in Skuti. Nadaljujemo naravnost po "glavni" poti, ki se položi in zavije nekoliko v levo, kjer preči pobočja neizrazite doline imenovane Jame. Pot se nato v prečnici povzpne do vršnega pobočja Grintovca - Strehe (ta del je v zimskem času zelo nevaren za zdrs), kjer pridemo na naslednje razpotje. Nadaljujemo levo proti Kočni, desno pa vodi pot na vrh Grintovca. Pot nato preči strma travnata pobočja proti zahodu in se nato prične spuščati. Kasneje pot zavije v desno in se še naprej rahlo spušča ter preči rahlo izpostavljena pobočja vse do položnih travnatih pobočij (Srednji Dolci). Tu se priključimo poti, ki vodi čez Grdi graben, nekaj metrov pozneje pa smo ponovno na razpotju.
Usmerimo se levo proti bivaku in Kokrski Kočni, desno pa pelje pot proti Dolški škrbini in nato naprej proti Jezerski Kočni ali Grintovcu. Pot nato preči melišče v levo in se vzpne čez kratko grapo.
Malo nad grapo se levo odcepi neoznačena pot proti Bivaku pod Kočno katerega lahko že vidimo in je z markirane poti oddaljen samo nekaj minut hoje. Nadaljujemo po markirani poti desno navzgor in kmalu se pričnemo vzpenjati po melišču. V zgornjem delu melišča zavije pot v levo in nas pripelje v nekoliko zahtevnejši skalnat del poti. Tu ponovno zavijemo rahlo v desno in se z lažjim plezanjem vzpenjamo po pobočju. Pot na tem delu sicer ni zavarovana, vendar je v skali dovolj oprimkov, tako da vzpon ne povzroča večjih težav. V zadnjem delu proti vrhu postane pot še nekoliko bolj strma in v pomoč nam je tudi nekaj jeklenic.
S Kokrske Kočne nadaljujemo po markirani poti v smeri Jezerske Kočne. Dobro varovana pot se najprej spusti v grapo med obema Kočnama, nato pa se prične vzpenjati proti vrhu Jezerske Kočne. Le malo pred vrhom, pridemo na označeno razpotje, kjer nadaljujemo levo (desno Jezersko in (Z)Dolška škrbina). Sledi le še nekaj korakov hoje in zelo razgledna pot nas pripelje na malo prostoren vrh Jezerske Kočne.

Ob poti: Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1793m), Kokrska Kočna (2520m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga