Suhadolnik - Kamniška koča na Kamniškem sedlu

Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Kranj - vzhod in cesti naprej sledimo v smeri Jezerskega, a le do vasi Kokra. V omenjeni vasi bomo le nekaj metrov preden cesta preči most čez reko Kokro, opazili cesto, ki pelje proti Suhadolniku. Odcep ceste se nahaja, ko smo na desni strani reke (levi breg), oznaka ceste pa je približno 7 km. Tej cesti nato sledimo do parkirišča, ki se nahaja približno 300 m pred kmetijo Suhadolnik.

Opis poti:
Na začetku parkirišča opazimo planinske smerne table, ki nas usmerijo na cesto, po kateri v manj kot 5 minutah hoje prispemo do manjšega križišča ob kmetiji Suhadolnik. Tu nadaljujemo po desni cesti, mi pa ji sledimo še približno 5 minut, oz. do mesta, kjer nas markacije povedejo na vzpenjajoč kolovoz. Naprej se kratek čas vzpenjamo po kolovozu, nato pa nas markacije usmerijo desno na pešpot, ki se zmerno vzpenja skozi gozd. Višje se vrnemo na kolovoz, le ta pa nas le nekaj metrov naprej pripelje do gozdne ceste, kateri nato sledimo do njenega konca (do sem potrebujemo približno pol ure).
Na koncu ceste pa se markirana pot razcepi na dva dela. Nadaljujemo po levi poti (desno nekoliko lažja "Stara pot"), ki se naprej vzpenja po zložnem kolovozu. Nekoliko naprej nas markacije usmerijo rahlo desno na hudourniške nanose peska, pot pa se na drugi strani nadaljuje skozi gozd, kjer se prične vse strmeje vzpenjati. Višje pridemo do manjše votline, pot pa za njo postane tehnično zahtevna. S pomočjo jeklenice se vzpnemo stopnjo višje, pot pa se nato nadaljuje po strmem pobočju, kjer nam je občasno v pomoč kakšen klin. Višje pot zavije v desno, se prečno vzpne čez strma in predvsem v mokrem za zdrs nevarna pobočja ter nas nato pripelje do odlično zavarovanega prehoda. S pomočjo lesenih stopnic oz. lestve ter pomoči jeklenice, se vzpnemo po strmem pobočju, ki bi bilo brez omenjenih varoval zelo nevarno. Višje nam je v pomoč še nekaj klinov, pot pa se za tem položi ter preči kratko izpostavljeno pobočje, kjer nam je v pomoč zasilna ograja. Le nekoliko naprej pridemo do naslednje lestve, ob kateri pa ni jeklenice, a prehod ni posebej zahteven. Sledi kratek spust v manjšo grapo in jo za tem tudi prečimo. Na drugi strani grape se strmo vzpnemo (v pomoč nam je nekaj skob), nato pa se pot počasi položi in nas v nekaj 10 korakih nadaljnje hoje pripelje do mesta, kjer se priključi nekoliko lažji "Stari poti".
Sledi kratek prečni vzpon in pot nas pripelje do večje ravnice, kjer je nekoč stala "stara koča". Čez visoke trave se sprehodimo na drugo stran ravnice, kjer prispemo na označeno razpotje.
Nadaljujemo naravnost (levo Kočna čez Grdi graben) po zmerno strmi poti, ki se naprej vzpne skozi pas grmičevja. Višje se pot prehodno povsem položi, nato pa nas pripelje med rušje, kjer se prične strmeje vzpenjati. Tej nekoliko bolj strmi poti, s katere se nam odpirajo vedno lepši razgledi, sledimo vse do Cojzove koče na Kokrskem sedlu.
S sedla nadaljujemo levo v smeri Grintovca, Kočne in Skute. Pot se takoj nad sedlom strmo vzpne in nas nekoliko višje pripelje do razpotja, kjer se desno odcepi pot k bivaku pod Grintovcem in Skuti (naravnost Grintovec čez Streho in Kočna). Usmerimo se desno na to sprva nekoliko slabše vidno stezico, ki nas v zmernem vzponu pripelje do slikovitega prehoda čez Mala vratca. Za ozkim prehodom Malih vratc, pa se pot začne spuščati po strmem in občasno nekoliko izpostavljenem pobočju. Ob koncu spusta, ki nam vzame približno 100 višinskih metrov nam je v pomoč nekaj klinov. Sledi prečenje grape in nato vzpon po visokogorskem svetu do bivaka pod Grintovcem.
V bližini bivaka kjer je razpotje nadaljujemo desno v smeri Slemena in Turske gore, levo pa vodi pot proti Mlinarskemu sedlu in Skuti. Pot sprva preči še delno travnata pobočja nato pa nas pripelje na bolj škrapljast teren. Pot je tu dovolj dobro označena tako da hoja orientacijsko ni zahtevna. Pot nas nato vodi mimo vrha Kogel katerega bomo opazili na naši desni. V nadaljevanju je na poti več kratkih nekoliko strmejših vzponov in spustov, ki nas pripeljejo pod pobočja Štruce in Skute. Ob poti je na tem delu tudi nekaj brezen, z desne strani pa se nam priključi še neoznačena steza, ki vodi preko Gamsovega Skreta. Ko pridemo do smerokaza ob poti, zavije pot odločno v levo in se prične strmeje vzpenjati po melišču pod ostenja Skute.
Ko se povsem približamo ostenju pot zavije v desno in postane zahtevnejša. Sprva prečimo strmo pobočje pod skalnim previsom, nato pa se nekajkrat strmo vzpnemo ob jeklenici. Pot je ves čas dobro zavarovana z jeklenico, na krajšem delu kjer prečimo grapo pa s klini. Še naprej v vzponu prečimo strma pobočja in pot nas pripelje do širše police. Slikovita pot nas nato vodi ob breznu v steni in nas nato kmalu pripelje do Slemena kjer postane pot ponovno lahka.
Pot proti Slemenu je včasih potekala nekoliko nižje, vendar je zaradi večjega podora, ki se je zgodil leta 2003 bila pot spremenjena.
S Slemena kjer je smerokaz nadaljujemo levo in se po nekoliko strmejšem pobočju spustimo proti Malim podom. Pobočje nato postane manj strmo in levo se kmalu odcepi neoznačena bližnjica, ki vodi preko melišč in se kasneje priključi poti na Skuto. Mi nadaljujemo naprej po markirani poti kjer se občasno rahlo vzpnemo. Še naprej hodimo po razglednih pobočjih Malih podov kjer je ob poti tudi nekaj brezen. Ob poti bomo nato opazili večji možic kjer se nam z desne priključi neoznačena pot od bivaka pod Skuto. Do bivaka je z markirane poti približno 10 minut spusta.
Mi na sicer razmeroma slabo vidnem razpotju nadaljujemo naravnost in kmalu sledi kratek nekoliko strmejši vzpon kjer nam je v pomoč tudi nekaj klinov. Pot nato ponovno postane položnejša in nas pripelje do označenega razpotja.
Levo navzgor se odcepi označena pot na Skuto in Rinke, mi pa nadaljujemo naravnost proti Turski gori. Razgledna pot se v nadaljevanju nato spušča in nas pripelje do razpotja pri Vrhu Turskega žleba.
Tu se nam z leve priključi pot skozi Turski žleb, mi pa nadaljujemo rahlo desno in se pričnemo vzpenjati proti vrhu Turske gore. Sprva v rahlem vzponu prečimo pobočja ob grebenu in občasno se nam odpre pogled tudi proti severu kjer izstopa Mrzla gora. Pot se nato grebenu umakne na desno stran in sledi nekoliko strmejši vzpon proti vršnemu grebenu. Ko dosežemo greben nadaljujemo desno in po razgledni grebenski poti kmalu dosežemo vrh. Hoja po grebenu v kopnem ne predstavlja večjih težav, v snegu pa je na vršnem grebenu velika nevarnost zdrsa.
Z vrha nadaljujemo nekaj metrov po grebenu, nato pa pot zavije levo navzdol in se v nadaljevanju spušča po pobočju na vzhodni strani Turske gore. Pobočje za kratek čas postane nekoliko bolj travnato nato pa nas pot pripelje nad ozko škrbino. Tu pot zavije desno in se strmo spusti po grapi navzdol. Pri spustu nam je v pomoč tudi nekaj klinov. Pot nato zavije v levo in se vzpne do ozke škrbine. Iz škrbine sledi kratek navpičen vzpon po skobah in nato še razmeroma strm vzpon s pomočjo nekaj klinov, ki nas ponovno pripelje na manj strmo pobočje. Tu nekaj časa hodimo večinoma ob širokem grebenu in pot nas pripelje nad preduh imenovan Sod brez dna.
Sledi zahtevnejši spust skozi preduh kjer se nekaj metrov skoraj navpično spustimo s pomočjo jeklenic. Pod preduhom nato sledi spust po nekoliko krušljivi grapi, nato pa pot zavije v levo in s pomočjo nekaj varoval preči zelo strmo pobočje. Pot nas pripelje na za odtenek manj zahtevno pobočje od koder se nam ponovno odpre pogled proti severu kjer izstopa Mrzla gora. Pot v nadaljevanju ponovno postaja zahtevnejša in se spušča po strmem pobočju proti vzhodu. Kasneje pot zavije v desno ter preči izpostavljeno pobočje zavarovano s klini ter nas mimo spominske plošče pripelje na greben nad Kotliškim grabnom. Pot v nadaljevanju kratek čas preči strmo pobočje ob grebenu, nato pa se spusti na južno stran grebena in spušča po rahlo krušljivem pobočju s pomočjo nekaj varoval. Kasneje se pot prične vzpenjati in sledi nekoliko strmejši vzpon ob jeklenici. Pot nato zavije v levo in sledi še krajši vzpon do škrbine Kotliči (1949m).
Iz škrbine nadaljujemo desno in nato s pomočjo nekaj varoval v rahlem vzponu prečimo strma pobočja na levi severni strani grebena. Pot še naprej poteka proti vzhodu in nas pripelje pod strmo steno na severozahodni strani Brane. Tu se iz nekoliko zagruščene grape prečno vzpnemo levo navzgor po dobro zavarovanem neizrazitem žlebu. Pot, ki je zavarovana z jeklenico in nekaj klini nas nato pripelje na manj strma travnata pobočja.
Pot se tu ponovno prične rahlo spuščati in nas ob prečenju melišč pripelje do razpotja. Desno navzgor se odcepi pot na Brano, mi pa nadaljujemo naravnost in še naprej prečimo pobočje proti vzhodu. Kasneje postanejo melišča nekoliko bolj strma, v primeru snega pa so tudi zelo nevarna. Z melišč nato pridemo na travnata pobočja kjer se nam z leve priključi še pot z Okrešlja.
Sledi le še krajši spust po prijetnem travnatem pobočju do koče na Kamniškem sedlu, ki jo lahko že nekaj časa vidimo pred seboj.

Ob poti: Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1793m), Mala vratca (1935m), Bivak pod Grintovcem (2100m), Sleme (2140m), Vrh Turskega žleba (2136m), Turska gora (2251m), Kotliči (1949m)

Izlet lahko podaljšamo do naslednjih ciljev: Brana, Planjava

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga