Türlwandhütte - Hoher Dachstein (Super Ferrata)

Dostop do izhodišča:
Skozi karavanški predor se zapeljemo v Avstrijo, nato pa z vožnjo nadaljujemo po Turski avtocesti. Naprej se peljemo skozi predor Katschberg in pozneje še Turski predor / Tauerntunnel, mi pa avtocesti proti Salzburgu (tudi Solnograd) sledimo le še do izvoza za Radstadt, Schladming. Po cesti nadaljujemo do kraja Schladming kjer nato nadaljujemo levo na vzpenjajočo se cesto za oznakami Ramsau. V kraju Ramsau nadaljujemo še dobra 2 km po omenjeni cesti, nato pa zavijemo desno na plačljivo cesto, kamor nas usmerijo table za gondolsko žičnico. Tej cesti nato sledimo vse do velikega parkirišča pred spodnjo postajo gondolske žičnice.

Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo mimo spodnje postaje žičnice za oznakami Südwandhütte. Pot nas sprva vodi po desni strani žičnice skozi redek macesnov gozd, kasneje pa zavije v levo in preči pobočja proti zahodu. Kmalu se desno odcepi pot proti plezalnemu vrtcu (Klettergarten). Še naprej prečimo pobočja proti zahodu in z leve se nam priključi še pot z nižjega izhodišča. Od razpotja nato sledi še približno 10 minut hoje po razglednem pobočju do koče Südwandhütte.
Od koče nadaljujemo za oznakami »Klettersteig Anna« in v rahlem spustu prečimo pobočje proti severu. Pot nas hitro pripelje do razpotja, kjer nadaljujemo levo navzdol, naravnost pa vodi pot proti plezalni poti Johann. Od razpotja se pot prične nekoliko strmeje spuščati mimo redkega ruševja in nas ponovno pripelje do razpotja. Tokrat nadaljujemo desno za oznakami »Klettersteig Anna«, levo pa vodi pot navzdol proti planini Glösalm in Bachalm. Pot nas nato kmalu pripelje na melišča katera nekaj časa prečimo, nato pa nas smerokaz usmeri rahlo desno, naravnost pa vodi pot proti koči Adamek Hütte. V nadaljevanju je pot označena z rdečimi pikami in nas po kratkem vzponu pripelje do vstopa v plezalni del poti.
Plezalna pot se že v začetku vzpne skoraj po navpičnem stebru, v pomoč pa so nam številni klini (težavnost C/D). Pot nato postane malenkost manj zahtevna in kmalu zavije v desno kjer se vzpenjamo ob jeklenici po strmem skalnatem pobočju. Sledi ponovno zahtevnejši vzpon s pomočjo klinov, ki nas pripelje do kraja imenovanega Mittersteinköpfl (C). Pot nato zavije v levo in sledi kratko prečenje do gladkih plošč (B). Pot se nato vzpne po gladkih ploščah navzgor (B/C) in se nato še strmo vzpne s pomočjo klinov (C). Sledi vzpon po zelo strmem žlebu (C/D). V nadaljevanju pot postane za odtenek manj zahtevna (do B/C), vendar še naprej zelo izpostavljena. V zadnjem delu postane pot ponovno zahtevnejša in se s pomočjo številnih klinov vzpne po navpični gladki steni (D). Pot nato postopno postane manj zahtevna in sledi še vzpon ob jeklenici po manj zahtevnem grebenu do vrha.
Z vrha nadaljujemo po grebenu in po kratkem spustu se priključimo direktni poti od koče Südwandhütte.
Pot, ki je označena z rdečimi pikami v nadaljevanju preči pobočja proti zahodu. V zgodnjem poletju so na tem delu poti lahko tudi snežišča. Pot nato zavije v desno in se vzpne po melišču do vstopa v plezalno pot Johann Klettersteig.
Plezalna pot se sprva vzpne ob jeklenici proti steni (težavnost C), nato pa sledi kratko prečenje v levo, ki nas pripelje do vstopnega previsa, ki je najzahtevnejše mesto na celotni poti (težavnost E). Preko previsa so nam sicer v pomoč klini, vendar je kljub temu pri vzponu potrebno veliko moči v rokah. Od previsa, ki ni pretirano dolg sledi strm vzpon s pomočjo klinov (težavnost D). Za kratek čas postane pot za odtenek lažja (težavnost B), nato pa se ponovno strmo vzpne ob jeklenici (težavnost C/D). V nadaljevanju se pot nato kar nekaj časa vzpenja po strmem pobočju (težavnost do B/C) in nas pripelje do kratkega položnega dela, kjer je možen počitek.
Pot ponovno postane zahtevnejša in se sprva vzpenja ob jeklenici (C) ter nas pripelje do še strmejšega dela poti. V nadaljevanju se kar nekaj časa vzpenjamo po večinoma navpični steni navzgor, v pomoč pa so nam številni klini (C/D). Višje ko pridemo do mesta imenovanega Adlerhorst (2470 m), postane pot še bolj izpostavljena in se vzpne po navpični gladki steni navzgor (D). Navpičen vzpon je razmeroma dolg, vendar so nam tudi na tem delu poti v pomoč številni klini, ki nam olajšajo vzpon. Pot nas nato pripelje na nekoliko širšo polico na kateri pa je ogromno kamenja, zato moramo zelo paziti, da ne prožimo kamenja.
Na polici pot zavije rahlo v desno in nas po krajšem strmem vzponu (C/D) pripelje do vpisne skrinjice na višini 2500 m. V nadaljevanju postane pot nekoliko manj zahtevna in se le občasno strmeje vzpne. V zadnjem delu poti proti koči postajajo zahtevnejši deli vse pogostejši (težavnost do D). Čisto na koncu plezalne poti Johann sledi še izpostavljena izstopna prečka, ki nas pripelje do koče Seethalerhütte. Pri koči, ki se nahaja v neposredni bližini ledenika se nam odpre lep razgled proti severu in na gore nad ledenikom.
Od koče nadaljujemo po široki urejeni poti po ledeniku, ki se prične rahlo spuščati. Kmalu pridemo do ovinka kjer pot zavije desno navzdol. Na tem mestu to pot zapustimo in se usmerimo odločno levo proti vzhodnemu grebenu vrha Hoher Dachstein. Pri vzponu po ledeniku bomo prečili tudi ledeniško razpoko, ki pa je označena z opozorilno tablo. Na tem delu je ledenik še razmeroma položen in kmalu pridemo pod skalnata pobočja vzhodnega grebena kjer zapustimo ledenik.
Do začetka zavarovane poti moramo najprej z ledenika približno 20 metrov plezati po precej strmem nezavarovanem pobočju. Na tem delu je priporočljivo varovanje z vrvjo. Začetnemu strmemu delu se sicer lahko izognemo tako, da kratek čas še nadaljujemo po ledeniku nato pa nadaljujemo ostro levo in se vzpnemo po ozki grapi do zavarovane poti. V tem delu je ledenik za odtenek bolj strm prečimo pa še eno manjšo razpoko.
Ko pridemo do zavarovane poti, se še naprej dokaj strmo vzpenjamo ob vzhodnem grebenu (težavnost do B). Pot nato postane za odtenek manj strma in poteka po desni strani grebena. Kasneje pot z grebena zavije v desno in se po prečenju po polici priključi poti, ki poteka preko ledenika.
Na razpotju nadaljujemo levo in se ponovno pričnemo nekoliko strmeje vzpenjati (B). V nadaljevanju se pot še nekajkrat strmo vzpne s pomočjo klinov in skob, nato pa kmalu dosežemo vrh.
Opisana pot je izjemno zahtevna in je ocenjena s težavnostno stopnjo E. Pot je tudi zelo dolga, zato je primerna samo za izkušene gornike z dovolj kondicije in veliko moči v rokah.
Z vrha sestopimo po poti vzpona do ledenika nato pa po urejeni poti, ki vodi po ledeniku proti zgornji postaji gondolske žičnice. Namesto z žičnico lahko sestopimo tudi peš preko škrbine Hunerscharte (težavnost B).

Ob poti: Südwandhütte (1910m), Mitterstein (2097m), Seethalerhütte (2740m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama