Ullachtal - Westliche Mitterspitze (Leoganger Süd Klettersteig)

Dostop do izhodišča:
Skozi karavanški predor se zapeljemo v Avstrijo, nato pa z vožnjo nadaljujemo po Turski avtocesti. Naprej se peljemo skozi predor Katschberg in pozneje še Turski predor / Tauerntunnel, mi pa avtocesti proti Salzburgu (tudi Solnograd) sledimo le še do izvoza za Bischofshofen, od koder z vožnjo nadaljujemo po štiripasovnici proti že omenjenemu kraju. Iz Bischofshofna sledimo oznakam za kraj Zell am See in nato za kraj Saalfelden in Lofer. V kraju Saalfelden nato zavijemo levo proti kraju Leogang. V kraju Leogang zapustimo glavno cesto in nadaljujemo desno na ozko cesto kamor nas usmerijo table za kočo Passauer Hütte. V nadaljevanju sledimo oznakam za kočo Passauer Hütte ter parkirišče Parkplatz Ullachtal. Parkiramo na omenjenem parkirišču ob katerem je tudi nekaj informativnih tabel in smerokazov.

Opis poti:
Na izhodišču se usmerimo na makadamsko cesto kamor nas usmerijo smerokazi za kočo Passauer Hütte. Makadamska cesta poteka skozi gozd in nas hitro pripelje do široke struge hudournika. Preko struge hudournika je cesta nekoliko uničena in slabše vidna, nato pa ponovno lepša in nas pripelje do označenega razpotja.
Na razpotju zapustimo makadamsko cesto in se usmerimo desno navzgor ter se začnemo vzpenjati po travnatih pobočjih. Pot nato preči pašno ograjo in se še naprej vzpenja po planini navzgor ter nas pripelje do še enega označenega razpotja.
Levo se odcepi pot proti jami Birnbachloch iz katere izvira potok Birnbach, mi pa nadaljujemo desno proti koči Passauer Hütte. Pot nas nato kmalu pripelje v gozd in ob poti bomo v nadaljevanju opazili številne informativne table, ki opisujejo različne rastline in živali. Po kratkem vzponu skozi gozd se levo odcepi še ena pot proti že omenjeni jami Birnbachloch, mi pa ponovno nadaljujemo desno. V nadaljevanju se nato dolgo časa vzpenjamo skozi gozd občasno pa prečimo tudi krajše jase s katerih se nam odpre razgled na okoliške vrhove. Ob poti pa je občasno tudi kakšna klop. Pri kraju imenovanem Kaserstein pa je poleg klopi tudi miza in manjša drvarnica.
V nadaljevanju nato pobočje postane za odtenek bolj strmo in pot nas iz gozda pripelje v ruševje s katerega imamo vse lepši razgled na okoliške vrhove. Nekoliko višje nas pot vodi mimo še ene klopce pri kateri pot zavije v desno in nato kmalu postane nekoliko zahtevnejša.
V nadaljevanju se pot vzpenja po precej strmem pobočju in v pomoč so nam tudi jeklenice, na nekaj mestih pa so za lažji vzpon narejene tudi stopnice. Z desne se nam nato kmalu priključi pot preko vrha Plattenkopf. Mi nadaljujemo levo po lepo urejeni poti, ki pa je občasno še vedno zavarovana z jeklenico. Takšna pot nas nato pripelje na sedlo Hochtor s katerega se nam odpre pogled proti koči Passauer Hütte.
Na sedlu kjer je razpotje zapustimo pot proti koči Passauer Hütte in se usmerimo desno proti zavarovani plezalni poti Leoganger Süd. Pot od sedla preči razmeroma strma pobočja proti vzhodu in se pri tem tudi malenkost spusti. Po nekaj minutah prečenja pa pridemo do vstopa v plezalni del poti, ki se nahaja na višini 1940 metrov. Do tu je od izhodišča približno 3 ure hoje.
Plezalna pot že v samem začetku navpično vzpne, v pomoč pa nam je poleg jeklenice še nekaj zelo majhnih skob (težavnost D). Pot se še nekaj časa skoraj navpično vzpenja ob jeklenici (C), nato pa pot zavije rahlo v levo in v rahlem vzponu preči gladke plošče (B). Ponovno se usmerimo v desno in se pričnemo strmeje vzpenjati ob jeklenici (C) do stranskega grebena, ki je delno poraščen s travo in ruševjem. Pot se nato večinoma vzpenja po levi strani grebena (do B/C) in nas pripelje na nekoliko bolj poraščen teren. Za kratek čas postane pot nekoliko manj zahtevna (A, A/B), nato pa vzpon postopno ponovno postaja zahtevnejši in se strmo vzpenja ob jeklenici. Na nekaj mestih so nam v pomoč tudi majhne skobe. Sledi zelo zahteven skoraj navpičen vzpon (C), ki nas pripelje do travnate police. Tu nadaljujemo desno po polici (A), nato pa ponovno levo navzgor v navpično steno (C/D). Nekajkrat se zelo strmo vzpnemo, na nekaj mestih pa nam je v pomoč skoba. Strmina nato malenkost popusti in vzpon po gladkih ploščah (B) nas pripelje pod previs.
Sledi 20 metrov izjemno zahtevnega previsnega prečenja v levo težavnosti E. Prečenje ni povsem vodoravno, ampak se malenkost tudi prečno vzpne kar še nekoliko oteži plezanje in prepenjanje. V kolikor uporabljamo dodatno kratko popkovino za počivanje pa je težavnost plezanja nekoliko manjša in sicer D.
Takoj za previsnim prečenjem nato sledi navpičen vzpon desno navzgor (C). Pot nas tu pripelje v kratko zajedo s katere pa sledi ponovno navpičen vzpon preko katerega nam je v pomoč nekaj skob (C). Pobočje nato za kratek čas postane manj strmo in sledi še zadnji zahteven vzpon do vrha preko katerega pa so nam v pomoč številne skobe (C).
Opisana pot ni primerna za sestop, zato sestopimo po poti Leoganger Nord, ki pa tudi ni povsem enostavna in doseže težavnostno stopnjo C. Ko načrtujemo vzpon upoštevajmo tudi, da pot po kateri sestopimo poteka po severni strani gore in se sneg lahko obdrži nekoliko dlje časa kot na južni strani.
Ocene težavnosti, ki so v opisu so takšne kot so na skicah, ki so prikazane na informativnih tablah ob poti. Pri tem upoštevajmo, da so ocene dokaj strogo dodeljene in bi na marsikateri poti, ki je sicer enake težavnosti videli vsaj za polovico ocene višje težavnosti. Poleg tega so varovala na poti občasno postavljena tako, da je potrebno uporabljati tudi naravne oprimke, kar bi lahko manj izkušenim tudi nekoliko otežilo plezanje.
Opisana pot je ena izmed zahtevnejših tovrstnih poti in je primerna samo za plezalce in izkušene gornike z dovolj moči v rokah. Obvezna je uporaba čelade in samovarovanja, zelo priporočljiva je tudi uporaba plezalnih rokavic in dodatne popkovine za počivanje.

Ob poti: Kaserstein (1460m), Hochtor (1922m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama